Vsi enaki, vsi neenakopravni

Čez deset dni se bodo Poljaki po pošti odločali, kdo bo naslednjih pet let vodil njihovo državo.

Objavljeno
18. junij 2020 06.00
Posodobljeno
18. junij 2020 09.18
Protesti proti predsedniku Andrzeju Dudi zaradi spornih izjav proti skupnost LGBT+ med njegovim volilnim shodom v Lublinu. FOTO: Agencja Gazeta/Reuters
»Iskreno verjamem v različnost in enakopravnost,« je poljski predsednik Andrzej Duda, ki se bo prihodnjo nedeljo potegoval za še en mandat na čelu države, zapisal v pozivu zahodnim medijem, naj prenehajo širiti »lažne novice«, da je izjavil, kako je ideologija spolno drugače usmerjenih enako oziroma še bolj nevarna od nekdanje »sovjetske komunistične«.

Sedanji voditelj Poljske, ki je bil nekoč predstavnik ljudstva v sejmu, potem pa je do izvolitve za predsednika države eno leto sedel v evropskem parlamentu, se je v zadnjih dnevih znašel v središču svetovne pozornosti zaradi ostrih, domnevno homofobičnih izjav, ki jih je izrekel konec prejšnjega tedna na predvolilnem shodu v mestecu Brzeg na jugovzhodu države. Privržencem je obljubil, da bo poljske otroke ubranil pred »ideologijo LGBT+« oziroma lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in vseh drugih. Po poročanju poljske tiskovne agencije Pap je Duda na predvolilnem shodu govoril o tem, kako so po drugi svetovni vojni otrokom na Poljskem v šolah vsiljevali komunistično ideologijo. »To je bil boljševizem. Danes so tudi poskusi, da bi naše otroke potisnili v ideologijo, a to so drugačni, novi poskusi. To je neoboljševizem,« je izjavil Duda.

image
AFP Dosedanjemu predsedniku Andrzeju Dudi javnomnenjske raziskave napovedujejo tesno prednost na volitvah naslednjo nedeljo. FOTO: Janek Skarzynski/AFP


LGBT+ bolj škodljiv od komunizma


V eni od najbolj katoliških držav na svetu takšne izjave vsekakor ne odženejo volivcev, a na »liberalnem« zahodu odzivi niso bili polni navdušenja. »Za poljskega predsednika je 'ideologija LGBT+' bolj škodljiva od komunizma,« se je glasil naslov poročila ameriške tiskovne agencije AP, njihovi kolegi iz Reutersa so novico naslovili »Poljski predsednik primerja 'ideologijo LGBT+' s sovjetsko indoktrinacijo«. V britanskem poslovnem časniku Financial Times so zapisali, da za poljskega predsednika LGBT+ »niso ljudje, temveč ideologija«, njihovi kolegi iz Guardiana pa so ugotovili tudi to, da je Dudov predlog o prepovedi propagande netradicionalno usmerjene spolnosti v šolah in javnih ustanovah zelo podoben zakonu, ki velja v Rusiji in je predmet ostrih kritik z vsega sveta.



Duda se je odzval v slogu ameriškega kolega Donalda Trumpa in v nizu objav na twitterju obtožil zahodne medije širjenja lažnih novic. Povedal je, da iskreno verjame v različnost in enakopravnost, njegove besede pa da so v tej umazani politični bitki iztrgali iz konteksta. Hkrati je dodal, da »pod lažno pretvezo strpnosti« ni mogoče vsiliti večini prepričanja manjšine. »V naših časih je Resnica prestrašeno majhno bitje, ki se skriva pred precej močnejšo Korektnostjo,« je ugotovil Duda.


 

Duda v vodstvu


Sedanji predsednik še vedno vodi v večini javnomnenjskih raziskav, a njegova prednost se manjša. Poljski volivci bi morali na volišča 10. maja, ko se je država znašla sredi pandemije. Po dolgotrajnem obotavljanju se je vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki ima vse vzvode oblasti v državi, le nekaj dni pred volitvami odločila, da jih bodo zaradi pandemije prestavili. Vzrok za oklevanje je bil razumljiv: javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi v času pandemije sedanji formalno »politično neodvisni« predsednik Duda, ki ima polno podporo svoje nekdanje stranke PiS, zmagal v prvem krogu.

Na volitvah, ki bodo zaradi pandemije potekale po pošti, se bo pomerilo enajst kandidatov.


A to bi veljalo le do sredine maja, ko se je na prizorišču pojavil nov kandidat, ki mu v zadnjih dnevih ankete kažejo čedalje boljše rezultate, v drugem krogu mu nekateri celo napovedujejo zmago. Na volitvah, ki bodo zaradi pandemije potekale po pošti, se bo pomerilo enajst kandidatov, med njimi ima Rafał Trzaskowski iz nekdaj vladajoče, zdaj pa opozicijske stranke Državljanska platforma, ki je bil včasih poslanec evropskega parlamenta in državni sekretar na zunanjem ministrstvu, zdaj pa je opozicijski župan Varšave, največ možnosti, da bo novi predsednik države.