Zapor, v katerem je bil Carlos Ghosn, odprl vrata (VIDEO)

Nekdanji prvi mož Nissana Carlos Ghosn je ob plačilu večmilijonske varščine zapustil japonski zapor, kjer je do aprila v priporu čakal na začetek sojenja. Zapor sedaj za javnost odpira svoja vrata, saj želijo dokazati, da s priporniki in zaporniki ravnajo povsem ustrezno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

Odstavljeni prvi mož zveze Renault-Nissan-Mitsubishi je v priporu preživel več mesecev, in sicer zaradi suma finančnih malverzacij. Odgovorni v zaporu so v tem času naleteli na številne kritike, češ da zapornike v priporu obravnavajo drugače. Med drugim naj bi Ghosnu onemogočili osnovne pravice ter ga tako spodbujali k priznanju krivde. »Menimo, da so življenjski pogoji v zaporu sprejemljivi,« je obtožbe ovrgel paznik Shigeru Takenaka ter prve obiskovalce popeljal po zaporniški ustanovi v vasici Kosuge. 




 

Z neustreznimi bivanjskimi razmerami do priznanja krivde

Gradnja zaporniških prostorov se je zaključila leta 2012, v ustanovi pa je razpoložljivih več kot 3000 zaporniških mest. Trenutno je po podatkih AFP zasedenost le 60-odstotna, kar pomeni, da je zasedenih le 1758 zaporniških postelj. 

​Ghosna so v japonskem zaporu »gostili« dvakrat. Prvič je po novembrski aretaciji v priporu preživel 108 dni, nakar je marca ob plačilu varščine v višini osmih milijonov pripor zapustil. Aprila so nekdanjega šefa Nissana nato znova aretirali, zato je v priporu preživel nadaljnjih 21 dni. Sedaj ostaja na prostosti ter v Tokiu čaka na začetek sojenja, kjer ga bodo bremenili finančne goljufije. Notranja preiskava podjetja naj bi namreč dokazala, da se je Ghosn okoriščal s sredstvi Nissana. 

​Po poročanju tujih medijev je Ghosn v zaporu znatno shujšal, z omejenimi porcijami zaporniške hrane pa je imel nemalo težav. Onemogočeni so mu bili stiki z družino, tako med drugim ni uspel poklicati svoje hčerke za njen rojstni dan. Ghosn se je sedaj z družino zoperstavil upravnikom zapora, češ da so z njim ravnali neustrezno ter s tem želeli doseči njegovo priznanje. Na zaslišanju se je odstavljeni prvi mož avtomobilskega giganta namreč izrekel za nedolžnega. 




 

Vse za preprečevanje samomorov

Odgovorni Ghosnovim očitkom nasprotujejo in trdijo, da z več kot 800 zaposlenimi zgledno skrbijo za vse pripornike. Če ne bi bilo ključavnic na vratih ter paznikov v uniformah, bi z njihovimi besedami vodili bolnišnično ustanovo. 

»Prehrano določajo nutricionisti, zato so obroki, ki jih strežemo, uravnoteženi,« je še poudaril Takenaka. V velikem številu primerov obrok vsebuje skodelico riža, poleg katere postrežejo zelenjavno prilogo, ribo ali skledo juhe. Obroke nudijo trikrat dnevno, količina posameznega obroka pa je odvisna od fizične aktivnosti pripornikov. »Tisti, ki so močnejše postave ter se več gibljejo, so upravičeni do večjih porcij,« so pojasnili.

Kot številne druge zaporniške ustanove ima tudi ta svojo lastno trgovino, kjer priporniki lahko kupijo prigrizke, revije ter druge življenjske potrebščine. Prav tako beležijo nizko stopnjo kriminalnih dejanj ter nasilja, tudi med zaporniki, ki so si primorani deliti zaporniško celico. Večina celic pa je individualnih, kjer ima pripornik 6,5 kvadratnega metra prostora ter lastni umivalnik, stranišče, polico, mizico ter posteljnino. »Celotni sistem je oblikovan tako, da maksimalno preprečuje samomorilnost zaprtih,« je pojasnil Takenaka ter dodal: »Naj za primer navedem police, ki so oblikovane tako, da se nanje ne more nič obesiti.«



Prebivalcem zapora je prav tako vsak dan omogočena polurna rekreacija na prostem. Po poročanju paznikov pa Ghosn kljub temu večine svojega časa ni preživel za rešetkami svoje celice, temveč v zdravniški sobi, ki je zapornikom na voljo vse dni v tednu. Na vprašanje, ali so Ghosna zaradi pridobitve priznanja obravnavali drugače, Takenaka ni imel odgovora. Dodal je le, da pogoji zaporniškega življenja ohranjajo ravnovesje. »Morajo biti zadostni, vendar ne dovolj dobri, da bi bili življenjski pogoji v zaporu boljši od tistih, ki jih uživajo ljudje na prostosti.«