Priština si prizadeva dokazati, da je gospodar na svojem dvorišču. Nadaljevanje bruseljskega dialoga in ukinitev carin na srbsko blago pogojuje s končnim sporazumom s Srbijo o recipročnem priznanju v obstoječih mejah. Beograd na to ne želi pristati, brez dogovora s Kosovom pa nekoristno porablja kisik. Bruselj se je zavil v molk, Washington pa s prstom kaže na realno razmerje sil na terenu in zunaj njega. Moskva še naprej stoji Srbiji ob strani.
Albanci molijo k ZDA
Kosovski predsednik Hashim Thaçi je izjavil, da ne bo dovolil oblikovanja skupnosti srbskih občin (ZSO), ker bi to pomenilo vzpostavitev Republike srbske na Kosovu. Ker so se okoliščine spremenile, Priština ne bo dovolila ZSO niti v zameno za vizumsko liberalizacijo. Sklenil je z besedami, da je EU obrnila hrbet Kosovu.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je šokiran, ker Bruselj molči. Implementacijo dogovora o ZSO je jamčila EU. Vučića skrbi molk Nemcev, Angležev in Francozov, od EU pa pričakuje, da bo sporočila Beogradu, ali so bruseljski sporazumi pravno zavezujoči ali ne. Po njegovem Albanci na Kosovu priznavajo le eno cerkev in sicer ZDA, sprašuje pa se, s kom se bodo v prihodnje sploh še pogovarjali.
Izvršni podpredsednik Atlantskega sveta in nekdanji predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost in Nato Damon Wilson je danes sporočil Beogradu, da ZDA ne bodo vsiljevale rešitve kosovskega vprašanja. Kot je še poudaril, ZDA podpirajo dialog Srbije s Kosovom, podprle pa bodo tudi vsako rešitev, ki jo bosta dosegli sprti strani. Wilson je pozval Beograd, naj se sooči z realnostjo in sprejme dejstvo, da Srbija nima nadzora na Kosovu, ki zavira in omejuje njen razvoj. Zavzel se je za vstop ZDA v proces in za večjo povezanost z EU, pri čemer je izpostavil, da Washington pričakuje rezultate.
Rusi na srbskih barikadah
Rusko zunanje ministrstvo in veleposlaništvo v Beogradu sta ocenila, da predstavlja aretacija pripadnika mirovne misije ZN na Kosovu (Unmik) Mihaila Krasnoščenkova brezobzirno kršitev mednarodnega prava. Čeprav so kosovski specialci že med akcijo Krasnoščenkova, ki ima diplomatsko imuniteto, spustili na prostost, je Moskva poudarila, da gre za izjemno nevarno provokacijo prištinskih oblasti.
Kosovski zunanji minister Behgjet Pacolli je pozval Unmik, naj pojasni prisotnost njihovega pripadnika na srbskih barikadah. Po njegovih besedah je Priština že dolgo opozarjala mednarodno skupnost na ruske poskuse, da bi destabilizirala regijo. Premier Ramush Haradinaj je poudaril, da je potrebno kljub spoštovanju imunitete mednarodnih organizacij, če določeni njihovi pripadniki ogrožajo državo, izvajati zakone skladno z mednarodnimi konvencijami. Priština je danes Krasnoščenkova razglasila za nezaželeno osebo in mu odvzela diplomatsko imuniteto.