Tiskane izdaje
Sodu je izbil dno Trumpov ukaz o umiku ameriških vojakov iz Sirije in razglasitev zmage nad teroristično skupino Islamska državo. Kot kaže, bo to nadgradil še z umikom polovice, to je okoli 7.000 vojakov iz Afganistana. Obema Trumpovima domislicama je Mattis skupaj z večino drugih svetovalcev ostro nasprotoval. »Trdno sem prepričan, da moramo z zavezniki ravnati spoštljivo in si biti na jasnem, kdo so nevarni nasprotni in strateški tekmeci,« je v odstopnem pismu, v katerem niti z besedo ni omenil Trumpa, zapisal general.
»Imate pravico do ministra za obrambo, ki bo imel poglede in stališča bolj usklajena z vašimi,« je minister sporočil predsedniku, potem ko ta včeraj ni prisluhnil njegovemu zadnjemu poskusu, da ga na nujnem sestanku v Beli hiši skuša prepričati v napačnost v njegovih odločitev. Po poročanju ameriških medijev naj bi se s predsednikom sestal z že napisanim odstopnim sporočilom, ko so njegove besede izzvenele v prazno, se je vrnil v Pentagon in objavil odstopno izjavo.
Minister za mirjenje
Novica je še bolj razrvala v zadnjih tednih že tako nemirno politično krajino v ZDA. »Bil je najbolj mirna roka v kabinetu in vsi smo spali bolje in se počutili bolje, ker je bil tam,« je dejal republikanski senator Jeff Flake, še eden iz tabora zmernih politikov na desnici, ki se zaradi populističnega predsednika poslavljajo iz kongresa. Mattis je imel tudi dobre stike in odnose z ameriškimi zaveznicami in članicami Nata, ki jih je miril ob Trumpovih izpadih ali grožnjah, s katerimi predsednik načenja dolgoletne odnose in temelje svetovne ureditve. Zdaj se mnogi sprašujejo, koga v Beli hiši bo mogoče poklicati in na čigavo besedo se bodo ob naslednjih kriznih trenutkih voditelji zavezniških držav lahko zanesli.
Za Mattis velja, da naj bi preprečil kar nekaj nevarnih zaostritev. Še preden je Trump postal najboljši prijatelj severnokorejskega diktatorja Kim Jong Una, naj bi bil obrambni minister tisti, ki ga je odvračal od zamisli od zračnem napadu na Severno Korejo. Poleg tega je – sicer neuspešno – prigovarjal predsedniku, naj ne odstopi od sporazuma z Iranom. Preprečil je tudi, da bi Trump prepovedal transpolnim osebam služenje v vojski ter drago vojaško parado s tanki na ulicah Washingtona.
Padec trojčka stabilnosti
Tudi brez tankov je bilo v prestolnici mogoče čutiti nemir in tesnobo. »To vzbuja strah,« je ob Mattisovem odstopu preko družbenega omrežja Ttwiterja povzel občutke mnogih demokratski senator Mark Warner. Še posebej, ker je odšel zadnji iz »Trumpovega trojčka«, ki so ga tvorili zunanji minister Rex Tillerson, svetovalec za nacionalno varnost H.R. McMaster ter Mattis in ki so veljali za glas razuma v Beli hiši. Poleg Johna Kellyja, šefa osebja v Beli hiši, ki prav tako odhaja. Tudi on je general, ki naj bi nepredvidljivega predsednika vsaj malce utiril in v Ovalno pisarno prinesel red. Po začetni trdi roki sta s Trumpom hitro prišla navzkriž, sedaj menda sploh ne govorita.
Tik pred prazniki se zdi, da je kaos v Beli hiši še večji kot so ga Američani že vajeni. Trumpova razglasitev zmage nad Islamsko državo ter umik ameriških vojakov iz Sirije je ogorčila tudi njegovo lastno stranko, mnogi najvidnejši kongresniki ga javno kritizirajo in svarijo, da gre za veliko napako. Zdaj naj bi sledil še umik polovice vojakov iz Afganistana, zaradi česar analitiki pričakujejo izjemno poslabšanje razmer v že tako nestabilni državi.
Kaos na vseh straneh
Poleg tega pred prazničnim koncem tedna ZDA grozi ustavitev delovanja dela vlade, ker je Trump zadnji hip spet oživel zahtevo za pet milijard dolarjev za zid na ameriško-mehiški meji in grozi z vetom na dogovor obeh kongresnih strank o začasnem financiranju za dober mesec dni. Ameriški borzni trg drvi globoko v rdeče številke, padec pa spodbujajo tudi Trumpove vse bolj neobvladljive politične odločitve.
