Zdaj ni čas za stare socialne napake

Revščino v Španiji naj bi preprečili z minimalnim življenjskim dohodkom.

Objavljeno
31. maj 2020 21.03
Posodobljeno
01. junij 2020 21.00
Medtem ko zdravstvena kriza pojema, narašča socialna problematika. Foto AFP
Ne bomo ponavljali starih napak, je predsednik vlade Pedro Sánchez pred dnevi obljubil Špancem, da se bo sedanja leva koalicija drugače spopadla s krizo, kot so se predhodniki s tisto pred desetimi leti. Oblast si prizadeva preprečiti novo socialno dramo, medtem ko je španski kolektivni imaginarij spet vse bolj zaznamovan s poudarjenimi strahovi pred izgubo službe in strehe nad glavo, pred vnovičnem zategovanjem pasu in revščino.

Da bi ublažili socialne posledice novega koronavirusa, je osrednja vlada v Madridu v petek potrdila tako imenovani minimalni življenjski dohodek (ingreso mínimo vital, IMV). Z njim naj bi pomagali najbolj ogroženemu prebivalstvu – 850.000 gospodinjstvom oziroma 2,3 milijona Špancem, od katerih jih najmanj milijon živi v skrajni revščini in so prisiljeni preživeti z od 3000 do 4300 evri na leto.

Minimalni temeljni dohodek naj bi znašal 462 evrov na mesec za odraslo osebo, ki živi sama, oziroma do največ 1015 evrov za skupnost z več družinskimi člani; vsakemu dodatnemu članu naj bi pridali po 139 evrov, medtem ko naj bi ogrožene enostarševske družine prejemale še mesečni dodatek v višini 100 evrov. Po besedah drugega namestnika predsednika vlade Pabla Iglesiasa, vodje radikalno leve Unidas Podemos, tovrstna oblika pomoči ni namenjena samo brezposelnim, ampak tudi družinam z izjemno nizkimi prihodki oziroma prekarnimi službami. Za podporo lahko zaprosi vsakdo med 23. in 65. letom, ki najmanj leto dni živi zakonito v Španiji, oziroma starejši od 18 let, ki skrbijo za mladoletne ...


Zgodovinski trenutek


Minimalni življenjski dohodek je po pisanju El Paísa nova nacionalna oblika pomoči najranljivejšim prebivalcem, ne pa tudi popolna novost. Obstajajo delno podobne regionalne sheme, ki jih zagotavljajo v vseh 17 avtonomnih skupnostih in v okviru katerih pomagajo približno 300.000 gospodinjstvom ... V sedanji krizi je socialno prelomno, da je španska država od 14. marca, ko so zaradi novega koronavirusa razglasili izredne razmere, za pomoč prebivalstvu sprostila približno 30 milijard evrov. Vmes je zapovedala bankam zamrznitev vračanja nepremičninskih kreditov za vse zaposlene in podjetnike, ki so ostali brez dela, so na čakanju oziroma so izgubili 40 odstotkov prometa.

Prav tako je za tri mesece prepovedala, da bi neplačnikom odklopili elektriko, vodo ali plin, ter dosegla zamrznitev odplačila obrokov potrošniških kreditov. Prisluhnila je tudi podnajemnikom v težavah ... Vendar okoliščine kličejo po še krepkejših ukrepih, da bi kolikor toliko zajezili revščino – ta ogroža kar 26,1 odstotka prebivalstva, ki mora preživeti z manj kot 8871 evri na leto. Za radikalno levega Pabla Iglesiasa je petkova potrditev minimalnega življenjskega dohodka zatorej »zgodovinski dan za demokracijo«. Vlada da se je odločila za socialno pravičnost in tako pokazala, da je vzela ustavo zelo resno ...


Izguba dela


O mehanizmu IMV, ki bo stal državo 3 milijarde evrov na leto, so se začeli pogovarjati že konec lanskega leta oziroma kmalu zatem, ko sta Sánchez in Iglesias sklenila vladni dogovor, covid-19 je realizacijo dogovora le pospešil. Ta še vedno precej neznana bolezen, za katero se je v Španiji zbolelo najmanj 286.308 ljudi, 27.125 jih je umrlo, medtem jemlje preštevilna delovna mesta. Pred dnevi je završalo, da naj bi avtomobilska naveza Renault-Nissan-Mitsubishi zaprla proizvodnjo v Barceloni: v tovarni Zona Franca je neposredno ogroženih najmanj 3000 delovnih mest, posredno pa od 25.000 do 30.000.