Zgodovina ameriških postopkov odpoklica predsednikov

Postopki odstavitve ameriških predsednikov so redki. Pravzaprav sta do zdaj potekala le dva, in sicer na tnalu sta bila predsednika Andrew Johnson in Bill Clinton – pa še ta sta se končala brez razrešitve. Tokrat so demokrati naznanili preiskavo o razrešitvi republikanskega predsednika Donalda Trumpa.

Postopek odstavitve predsednika s položaja steče, če predsednik grobo krši ameriško zakonodajo, danes to pomeni zlorabo oblasti ali zaupanja javnosti. A, kot piše revija Time, največjo vlogo vseeno igra politična volja. Če so se torej predsednikovi možje pripravljeni obrniti proti svojemu šefu oziroma če dovolj kongresnikov meni, da je vredno izpeljati postopek razrešitve.


 

Kdo sta bila predsednika, ki sta prestala postopek?

Umorjenega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna je ob koncu državljanske vojne nasledil takratni podpredsednik Andrew Johnson. V nemilost republikancev je padel zaradi svojih načrtov v obdobju rekonstrukcije po vojni. Republikanci so upali na radikalne ukrepe, a Johnson je leta 1865 odcepljene države priključil nazaj pod nezahtevnimi pogoji. Prav tako je posegel v že pridobljene pravice osvobojenih sužnjev, katerih glasove so republikanci potrebovali za zmago na volitvah.

Pika na i je bila razrešitev vojnega ministra Edwina Stantona po ukazu predsednika, ki je bil na strani republikancev. Kongres je leta 1869 sestavil 11 točk »obtožnice«, saj je po njihovem mnenju kršil zakon, ki omejuje moč predsednika. Rešil ga je en sam glas, ko se je sedem republikancev odločilo stopiti na stran demokratskih senatorjev, ki so želeli, da Johnson ostane na položaju. Postopek je pokazal, da gre bolj za politične razloge, kar je nato vodilo v spremembo okvirov, kdaj lahko predsednika doleti postopek odstavitve.

Šele leta 1998 je sledil drugi postopek, ko se je moral Bill Clinton zagovarjati zaradi razvpite afere s pripravnico Monico Lewinsky. Postopek je Clintona sicer doletel, ker je lagal o razmerju in hkrati onemogočal preiskavo, saj je svoje sodelavce spodbujal k molku in zanikanju afere. Clinton je javno linčanje kljub vsemu preživel. Senatorji so na koncu sklenili, da njegovo nespodobno obnašanje vendarle ne spada med najhujše zločine, ki bi jih kot predsednik lahko zagrešil.



Postopek je grozil tudi Richardu Nixonu zaradi afere Watergate, a je nato avgusta 1974 odstopil sam.