Osnova za pokojnino 24 najboljših let

ZPIZ-2 gre prihodnji teden v vlado, pogajanja s socialnimi partnerji bodo trajala še mesec in pol.

Objavljeno
10. oktober 2012 21.41
Barbara Hočevar,  Anže Božič, notranja politika
Barbara Hočevar, Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – Da bi se za izračun pokojninske osnove štelo najboljših 24 let, je ena od točk v predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v kateri so po naših informacijah predstavniki socialnih partnerjev na današnjih pogajanjih precej zbližali stališča.

Vse strani poudarjajo, da ni nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse. Čeprav bo novi ZPIZ-2, z doslej usklajenimi popravki, vlada obravnavala že na seji naslednji četrtek – saj je cilj ministra, da bi bil zakon že novembra poslan v prvo branje v državnem zboru in da bi začel veljati 1. januarja 2013 –, bodo pogajanja trajala še mesec in pol. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je partnerjem zagotovil, da bo v tem času še mogoče vnesti amandmaje.

Predstavniki sindikatov sicer pravijo, da se usklajevanja še zdaleč ne končujejo. »Edino, kar smo se dogovorili, je obdobje za določanje pokojninske osnove. Skupni imenovalec smo našli pri 24 najboljših letih skupaj. Naš predlog je sicer bil 27 let z izvzetjem treh najslabših, vendar smo se strinjali pri 24,« nam je povedal predsednik Pergama Janez Posedi.

Sindikati so spet opozorili na starejše brezposelne, prijavljene na zavodu za zaposlovanje, ki so težko zaposljivi.

Tisti, ki so se z delodajalci dogovorili, da bodo do pokojnine prišli prek zavoda za zaposlovanje, utegnejo biti na slabšem. Predstavniki delavcev predlagajo, da bi bilo tej skupini omogočeno, da se upokoji pod sedanjimi pogoji, menda pa na ministrstvu nad tem niso preveč navdušeni. Predlagajo tudi nekoliko daljša prehodna obdobja pri zaostritvi pogojev glede delovne dobe in starosti za ženske, saj se jim zdi sedanji predlog, da se meja vsako leto dvigne za pol leta, preveč radikalna.

»Tokrat je ministrstvo že v osnovnem predlogu zakona napisalo nekaj ključnih zahtev sindikatov, ki jih prejšnji minister leta 2010 ni hotel upoštevati,« je povedala predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na pogajanjih Lučka Böhm, ki pa o konkretnih vsebinskih rešitvah še ne želi govoriti.

Med rešitvami, ki so jih oni predlagali že prej in jih ta zakon vsebuje, je poudarila bonuse za tiste, ki so že izpolnili pogoje za starostno ali predčasno upokojitev, a ostanejo zaposleni.

Po predlogu ZPIZ-2 naj bi tak posameznik poleg plače namreč prejemal še 20 odstotkov od pokojnine, ki bi jo sicer dobil, če bi šel v pokoj in bi bil tako finančno stimuliran.

»Letos se je število zahtevkov za upokojitev povišalo za 30 odstotkov v primerjavi z lani in predlani, ko sta bili že rekordni leti, ker se ljudje, ki so izpolnili pogoje za upokojitev po ZPIZ-1, bojijo, da bodo po sprejetju novega zakona prisiljeni delati dlje. Vendar so v ZPIZ-2 določbe, ki tistim z letos izpolnjenimi pogoji omogočajo, da se bodo po njegovi uveljavitvi upokojevali po ZPIZ-1,« je dejala Lučka Böhm.

V koaliciji se še usklajujejo

Predsednik Desusa Karl Erjavec je povedal, da pokojninska reforma tudi med koalicijskimi partnerji še ni usklajena. Desus zahteva, da se morajo pokojnine s plačami usklajevati tudi v letih 2013 in 2014, ko vladni proračun sicer predvideva zamrznitev mesečnih prejemkov upokojencev.

»Ko sem proti temu protestiral na vladi, je bil sprejet dogovor, da bi stvar uredili v pokojninski zakonodaji. To pomeni, da bi zagotovili 50 milijonov evrov iz Kada, ki naj bi bile prioritetno namenjene prav usklajevanju pokojnin. To bo prvi od pogojev, da bomo podprli pokojninsko reformo,« je poudaril minister Erjavec.

Čiščenje da, a znotraj Zpiza

V Desusu imajo tudi drugačno idejo »čiščenja« pokojninske blagajne, kot jo je v reformi predvidel minister Vizjak. Podpirajo idejo, da bi pokojninska blagajna izplačevala samo tiste pokojnine, ki temeljijo na plačanih prispevkih, in nasprotujejo temu, da bi za druge kategorije, kot so izjemne in zaslužne pokojnine, skrbelo resorno ministrstvo. »Bolje bi bilo, če bi na Zpizu uvedli posebno kategorijo. Imajo že vso potrebno administrativno podporo za izvedbo takšnih izplačil,« je pojasnil Karl Erjavec in dodal, da bi omenjena sredstva Zpizu kot zdaj zagotovili iz proračuna.