Tiskane izdaje
Najbolj popolno doživetje televizijskih serij, filmov in drugih oddaj človek seveda dobi, če je naročnik vseh treh ponudnikov. Toda za takšno razkošje bi moral odšteti precej denarja: za dostop do vseh treh skupaj malo več kot 30 evrov na mesec – cene paketov so različne, pri Amazonu pa so, denimo, z naročnino prime povezane še druge ugodnosti, zlasti pri nakupih in hitrejši dostavi kupljenih izdelkov.
Orjaška produkcija Netflixa
Če bi trojico produkcijskih velikanov ocenjevali po tem, koliko naročnik dobi za približno enako ceno, bi verjetno morali izbrati Netflix, ki tako rekoč vsak teden v svojo knjižnico doda kakšno novo serijo, film ali drugo vrsto oddaje (na primer My Next Guest Needs No Introduction with David Letterman).
Najboljši komentar o vrednosti te orjaške produkcije je podala ekipa satirične animirane serije South Park. V enem od delov druščina prijateljev pokliče v klicni center Netflixa, kjer vojska zaposlenih telefonistov kot po tekočem traku sprejema in potrjuje snemanje novih serij. Uslužbenec Netflixa tudi glavnim junakom odobri snemanje šestdelne nadaljevanke, še preden se pozanima, o čem naj bi sploh govorila. Ko mu naposled junak vendarle izda dokaj bizarna naslov in zamisel, Netflixov uslužbenec reče: »Tega še nikoli nismo storili, a moral bom zavrniti vaš projekt.«
Trideset evrov vas bo stala mesečna naročnina na tri največje ponudnike vsebin na zahtevo.
Dejansko se zdi, da Netflix nekritično vlaga v projekte, ki so premalo domišljeni, ali pa poskuša kapitalizirati uspeh nekdanjih kultnih serij (Netflixov Ozark kot odmev na Kriva pota). Res je, da je Netflixova produkcija ustrojena za gledanje na dušek, a če si človek med epizodami ene takšnih instantnih serij vendarle vzame oddih, hitro ugotovi, da ga nadaljevanje pravzaprav ne zanima. Bodisi je scenarij prepovršen in gradi samo na ustvarjanju nenehne napetosti (kar prej ali slej postane dolgočasno) bodisi so junaki preveč enodimenzionalni. Med zadnje spada, denimo, komično-kriminalna drama Good Girls.
Netflixovo pomanjkanje stroge produkcijske politike po drugi strani sem in tja prinese kakšno prijetno presenečenje. Eden takšnih izdelkov je prav gotovo kostumska drama Krona, prav tako Mindhunter s konca preteklega leta, od letošnje poletne bere pa velja postaviti v ospredje komedijo Glow, ki dovolj bizarno temo snemanja oddaje o ženskih rokoborkah v osemdesetih letih pripelje do komičnih (in tudi širše družbenih) konsekvenc. Za konec septembra Netflix že nekaj časa napoveduje serijo Maniac, v kateri eno glavnih vlog igra Emma Stone.
Amazon te ne izpusti iz rok
Amazon, tehnološki gigant, svoje izvirne televizijske serije snema bolj pazljivo. Že s prvo nadaljevanko Transparent iz leta 2014 o ostarelem gospodu, možu in očetu, ki spremeni spol, je pobral kar nekaj nagrad, letos pa občinstvo osvaja z Marvelous Mrs. Maisel. Ta komedija o mladi judovski gospodinji, ki se v petdesetih letih v New Yorku poskuša uveljaviti kot stand up komičarka, ima pravega neukrotljivega komičnega duha, na katerega – paradoksalno – tako poredko naletimo v sodobnih komedijah.
Amazon omejuje dostop do nekaterih vsebin za slovenske uporabnike. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters
K temu je treba dodati, da so tudi Amazonovi spodleteli projekti večinoma vredni ogleda. Takšni so bili v zadnjih letih čisto solidna komedična serija Crisis in Six Scenes Woodyja Allena, drama The Last Tycoon o zakulisju hollywoodske produkcije v tridesetih letih, posneta po romanu F. S. Fitzgeralda, ali pa Z: The Beginning of Everything, ki se osredotoča na ženo tega slavnega pisatelja Zeldo Fitzgerald. Pred Amazonovo produkcijsko ekipo, ki so jo zadnje čase pretresali spolni škandali, je nov velik projekt. Ta družba je vložila milijardo dolarjev v snemanje televizijske serije Gospodar prstanov, ki je prav gotovo odgovor na HBO-jev čaščeni spektakel Igra prestolov.
Če Amazonove televizijske serije lahko prijetno presenetijo, pa je za uporabnika njihovih storitev najbolj moteče to, da zaradi geografske lege Slovenije do vrste vsebin nima dostopa. Pogled na množico filmov in nadaljevank, ki se odstre na njihovi spletni strani, je tako pogosto varljiv in ob poskusu ogleda razočara. Prav tako Amazon svojemu nekoč nadobudnemu uporabniku ne olajša odjave naročnine. Muko te operacije bi najbrž s pravo mero senzibilnosti lahko popisal samo kakšen Kafka.
Premišljeni HBO
HBO je od trojice ponudnikov še najbolj izpopolnjen, čeprav seveda ni popoln. Podobno kot Amazon tudi HBO temelji na butični produkciji vsebin. Snema torej malo, a zato je skoraj vsak nov izdelek vsaj zanimiv. Zdi se, da pri tej hiši vseskozi pazijo na ohranjanje visokih produkcijskih standardov: snemajo intrigantne scenarije z dobrimi dialogi, izvrstnimi igralci, režiserji in drugimi filmskimi mojstri. Letošnje poletje si bomo tako zapomnili po psihološki kriminalni drami Ostrina, ki skozi mračne zločine v Wind Gapu, mestecu na ameriškem srednjem zahodu, spregovori predvsem o manj znani Ameriki, revni, opustošeni, neizobraženi in prepredeni s predsodki. Enako dobra, če ne boljša, je druga HBO-jeva poletna nadaljevanka, Nasledstvo Jesseja Armstronga. Drama, ki se spogleduje s črno komedijo, govori o eni najbogatejših družin v ZDA, ki ima v lasti medijski imperij. Serija, ki je v prikazu nesramno bogatih brezkompromisna, se osredotoča na boj potomcev za prevzem podjetja od pešajočega tiranskega očeta.
Vsi trije veliki ponudniki v svojih digitalnih knjižnicah ponujajo tudi nabor vsebin drugih producentov. HBO ima poleg svojih starih mojstrovin, kot so Skrivna naveza, Sopranovi, Nikar tako živahno, Seks v mestu in Igra prestolov, srečno roko pri odkupu aktualne produkcije drugih hiš. Tako so njegovi naročniki lahko sproti gledali Deklino zgodbo v produkciji Huluja, letos jim je omogočil ogled sijajne Showtimove serije Patrick Melrose, v svojo knjižnico pa redno umešča tudi izdelke britanskega BBC in drugih producentov z Otoka, pa naj gre za nadaljevanko C. B. Strike, posneto po kriminalnih romanih Roberta Galbraitha alias J. K. Rowling, za Howardov kot ali za čisto svežo adaptacijo Semnja ničevosti.
Kakovost ali samopromocija
Ena večjih prednosti HBO je, da vse našteto ponuja s slovenskimi prevodi. Ti slovenščini ne napravijo vselej usluge, a v primerjavi z izdelki Netflixa in Amazona, ki si jih slovenski gledalec lahko opremi le z angleškimi podnapisi, najbrž ne smemo biti preveč dlakocepski.
Negotovo je, koliko časa bo kakovost še pomembna kategorija pri HBO – zlasti po tem, ko je to družbo pod okriljem Time Warnerja kupila megakorporacija AT&T z željo po veliki ekspanziji videovsebin. Vsekakor se bo težko kosala z Netflixom. Ta poleg hiperprodukcije televizijskih serij tudi uspešno plasira novice o svojih poslovnih dosežkih in presežkih (kljub izgubi, ki jo ima na računu). Medijska zgodba o Netflixu kot svetovnem igralcu z neomejenimi vložki in velikimi ambicijami očitno privlači in ima tudi dejanske učinke (denimo v širjenju naročniške baze). Morda je res najuspešnejša Netflixova zgodba ta, ki mu jo uspe posredovati o samem sebi.
