Dinozavri, podobni netopirjem

Evolucija je imela veliko idej, kako bi bitja lahko letela.

Objavljeno
09. maj 2019 17.20
Posodobljeno
09. maj 2019 17.20
Tako je bil verjetno videti Ambopteryx longibrachium. FOTO: Chung-Tat Cheung/Institute of Vertebrate Paleontology and Paleoanthropology/Chinese Academy of Sciences/Reuters
S. S.
S. S.
Na severovzhodu Kitajske so odkrili izjemno dobro ohranjen fosil dinozavra, velikega kot srednje velika ptica, a podobnega veverici. Bitje je imelo krila, ki so podobna krilom današnjih netopirjev. Kot pišejo v reviji Nature, fosil iz družine Scansoriopterygidae predstavlja dokaz, da so bili dinozavri opremljeni z različnimi krili, ki so jim omogočala letenje, a so se nekatere metode izkazale za evolucijske slepe poti.



»Fosil potrujejo domneve, resnično so obstajali dinozavri z netopirjevimi krili,« je za Science komentiral Stephen Brusatte, paleontolog z univerze v Edinburgu, ki ni bil vpleten v kitajsko študijo.

image
Fosil Ambopteryx longibrachium FOTO: Min Wang


Znanstveniki so že dolgo prepričani, da so številni dinozavri lahko leteli. Neposredni dokaz so seveda ptice, ki so se razvile iz starodavnih plazilcev. Tudi drugi dinozavri so imeli sprednje in zadnje tace poraščene s peresi, leta 2015 pa so na severozahodu Kitajske odkrili bitje Yi qi, ki je morda imelo krila, podobna krilom netopirjev. Bitje, veliko kot vrana, je imelo razraščeno kožo med trupom in zgornjimi okončinami. A fosil je bil zelo slabo ohranjen in znanstveniki niso mogli dokazati teorije o netopirjem podobnih dinozavrih.

image
Malo leteče bitje je bilo verjetno vsejedo. FOTO: Min Wang/Institute of Vertebrate Paleontology and Paleoanthropology/Chinese Academy of Sciences/Reuters


Novi fosil bitja, ki so ga poimenovali Ambopteryx longibrachium, izvira iz obdobja izpred 163 milijonov let. Pri fosilu majhnega dinozavra se lepo vidi tudi membrana kril. Vodja raziskave Jingmai O'Connor je povedala, da bi bilo bitje zelo majhno in čudaško, podobno ničemur, kar poznamo danes.  

Ohranila se tudi vsebina želodca letečega bitjeca, katerega fosil je odkril kmet in ga predal kitjaski akademiji za znanost, navajajo v reviji Science. Odkrili so koščice in kamenčke, s kakršnimi si današnje pticepomagajo pri prebavi rastlin, zato domnevajo, da je šlo za vsejed. Kitajski paleontologi domnevajo, da so imeli samci dolga repna peresa, s katerimi so morda dvorili samicam.

image
FOTO: Min Wang/Institute of Vertebrate Paleontology and Paleoanthropology/Chinese Academy of Sciences/Reuters


Znanstveniki so še ugotovili, da je imel dinozaver krila razvita iz podaljšane nadlahtnice in podlahtnice, če kosti primerjamo s kostmi človeške roke, ptice pa imajo peruti razvite še iz prstov in dlančnih kosti. Druga glavna razlika je seveda, da imajo ptice peresa, ta dinozaver pa je imel na krilih kožo. A očitno se tehnika letenja ni obnesla.

Danes poznamo okoli 10.000 vrst ptic, a nobenega potomca Ambopteryxa longibrachiuma. Pa vendar je zanimiva že sama ideja, da so se pri dinozavrih razvile različne oblike kril, je poudarila O'Connorjeva.

V družino Scansoriopterygidae so spadali dinozavri s peresi in zelo dolgimi prednjimi okončinami in prsti. Ambopteryx je sicer precej drugačen od ostalih pripadnikov te družine, navajajo v reviji Nature, saj ima tako perje kot kožno membrano.