Presenečenje v jantarju

V jantarju iz Burme so odkrili nekaj nepričakovanega. V drevesno smolo se je ujelo starodavno morsko bitje, navajajo v ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, ki je objavila kitajsko študijo pod vodstvom profesorja Bo Wanga z inštituta za geologijo in paleontologijo v Nandžingu.

V preoblikovani smoli so razbrali ostanke amonitov in še nekaterih drugih morskih polžkov, ki so bili pomešani z ostanki organizmov, tipičnih za gozdna tla v obdobju srednje krede. V koščku, dolgem tri centimetre in širokem en centimeter, so našteli vsaj 40 živali – od pajkov, stonog, ščurkov in mušic do os.

Amoniti so izumrla skupina morskih živali, pradavni predniki današnjih lignjev. Večina jih je imela lupino in so bila majhna, le nekateri so imeli premer tudi do dva metra. Amoniti so živeli pred približno stotimi milijoni let. Odkritje kaže na dinamično okolje, kjer sta se stikala obalni pas in gozd. Z najdbo so dokazali tudi starost burmanskega jantarja. Amonit namreč dokazuje, da izvira iz krede. Gre za redek primer datiranja s pomočjo ostankov živali, so še navedli v študiji.



Dragoceni »kamen« je kupil kitajski zbiralec za 670 evrov od prodajalca, ki je trdil, da je v fosilizirani smoli ujet kopenski polžek. Pod rentgenom pa se je razkrila nenavadna notranja struktura hišice, ki je bila značilna za amonite. 

In kako so zašli morski organizmi v jantar? Znanstveniki ponujajo tri scenarije. Ena možnost je, da se je smola cedila z drevesa tik ob obali v morje, morda je območje poplavil cunami in je morska bitja odneslo na kopno ali pa so lupinice in druge morske živalce na kopno odnesli nevihtni vetrovi. Šlo je namreč za prazne lupinice brez ostankov mehkega tkiva, torej so bile morske živalce že dolgo preminule, preden so se ujele v jantar. Prav tako je bilo v lupinici kar nekaj peska. Kakorkoli, znanstveniki so bili veseli presenečenja.