Tiskane izdaje
»Obletnica je grenko-sladka, saj ne vemo, v kakšnem stanju je rover. Delamo vse, kar je v naši moči, da bi vzpostavili povezavo z roverjem Opportunity, a z minevanjem časa so možnosti za uspeh čedalje manjše,« je bil jasen John Callas, projektni vodja misije pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon (JPL).
Dodal je, da so v zadnjih sedmih mesecih več kot 600-krat poskušali priklicati rover, ki je velik kot vozilo za golf, in vsaj v prihodnjih nekaj tednih še ne bodo razglasili konca misije. »Za zdaj bomo uporabili vse možne rešitve, da bi se z njim znova povezali.«
Inženirji so upali, da bodo sezonski vetrovi, ki na Marsu trajajo od novembra do konca januarja, do konca očistili solarne panele in tako dopustili okrevanje robota. To se ni zgodilo. »Konec vetrovne sezone bi lahko pomenil tudi konec roverja. Ampak če je to konec, si boljšega ne morem zamisliti. Konec zaradi ene najhujših prašnih neurij v zadnjem obdobju, in to po 15 letih, čeprav bi morala misija trajati 90 dni,« je za revijo Science komentiral Steven Squyres, znanstvenik pri misiji z univerze Cornell.
Umetniška upodobitev roverja Opportunity. FOTO: NASA/JPL/Cornell University
V prihodnjih tednih bodo proti roverju poslali več ukazov, s katerimi bodo preverjali, ali gre za popolno okvaro ali pa je okvarjen le kakšen posamezen del. Ugotavljali bodo, ali sta nedelujoči obe glavni radijski povezavi, prek katerih poteka komunikacija, ali je okvarjena notranja ura, katere namen je, da ob ekstremno nizki energiji prebudi glavne sisteme za polnjenje baterij. Z ukazi bodo rover poskušali pripraviti, da se ponastavi oziroma vklopi pomožne sisteme.
Prihaja zima
Na vidiku pa je že nova težava. Na južno poloblo se namreč počasi plazi zima z ekstremnimi temperaturami, ki lahko ob ekvatorju padejo tudi pod minus 70 stopinj Celzija. To, kot so sporočili iz laboratorija, bo roverju, če je brez električnega napajanja, dokončno zapečatilo usodo.
Če se rover v prihodnjih tednih ne bo oglasil, pa bodo o usodi misije odločali vodilni možje programa o Marsu in vodstvo Nase.
Misija je bila več kot uspešna. Trajati bi morala 90 Marsovih dni ali tako imenovanih solov, rover bi moral prepotovati vsega 1006 metrov. V petnajstih letih je števec roverja, ki je na ravnici Meridiani Planum na Marsu pristal 24. januarja 2004, pokazal več kot 45 kilometrov. Kmalu po pristanku je rover razkril, da vozi po peščenjaku, sedimentni kamnini, ki se je najverjetneje oblikovala v močvirnatem okolju. Podatke, ki jih je priskrbel rover, so dodajali k dokazom, da je bil Mars nekoč precej bolj gostoljuben planet, kot je danes.
Zelo uspešen je bil tudi bratski rover Spirit. Ta je na Marsu pristal 4. januarja 2004, misija se je končala marca 2011.
Zelo uspešen je bil tudi bratski rover Spirit. Ta je na Marsu pristal 4. januarja 2004, misija se je končala marca 2011.
