Ob 20.40 po našem času so se začele ključne minute. Od landerja se je odcepila potovalna stopnja, ki ga je pripeljala do rdečega planeta. Nato so izgubili signal, kar so sicer pričakovali, saj so se do takrat slišali prek antene na potovalni stopnji.
Lander Insight sta vseskozi spremljala kockasta satelita MarCO, ki odlično opravila svoje delo, saj sta sproti pošiljala podatke.
Zadnje minute so bile najhujše, toplotni ščit je doživel 1500 stopinj Celzija. Padalo se je odprlo po načrtih, radar je pravilno zmeril višino, motorji landerja so se pravilno prižgali in ugasnili.
»Višina 600m, 400m, 300m, 200m, 80m, 60m, 50m, 37m, 30m, 20m, 17m,« je odštevala gospa, zadolžena za javljanje. »In pristanek!«
V Nasinem nadzornem centru je eksplodiralo od veselja. Objemi in čestite so sledili. Kmalu so dobili tudi že prvo fotografijo novega doma landerja Insight - ne ravno slikovito ravnico Elysium Planitia, kjer bo v prihodnjih mesecih zavrtal v notranjost, kjer bo meril izgubljanje temperature planeta, in razprostrl seizmometer, da bo lahko zaznaval potrese in trke meteoritov.
Arašidi za srečo
V nadzornem centru Nasinega tehnološkega laboratorija za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory ali na kratko JPL) je tudi posodica z arašidi za srečo. Kot so pojasnili, ima zgodba korenine v samih začetkih delovanja laboratorija, ko so skušali pristati na Luni. To je uspelo šele sondi Ranger 7 leta 1964 in tisti dan je nekdo delil arašide, ki so tako postali del tradicije misij s pristanki na drugih nebesnih telesih.
V nadzornem centru Nasinega tehnološkega laboratorija za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory ali na kratko JPL) je tudi posodica z arašidi za srečo. Kot so pojasnili, ima zgodba korenine v samih začetkih delovanja laboratorija, ko so skušali pristati na Luni. To je uspelo šele sondi Ranger 7 leta 1964 in tisti dan je nekdo delil arašide, ki so tako postali del tradicije misij s pristanki na drugih nebesnih telesih.
Pridružil se je svojim kolegom, ki so v preteklih letih poskrbeli za nekatera prelomna odkritja, med drugim tudi o sledeh vode in organskih spojin. Trenutno je delujoč le rover Curiosity, ki mu je sedem minut groze, kakor Nasini strokovnjaki opisujejo zadnjih nekaj minut pred pristankom, uspelo preživeti avgusta 2012. Nasa kot operativnega še vedno šteje tudi rover Opportunity, ki pa se ni oglasil od letošnjega junija, ko je Mars zajela globalna prašna nevihta.
Na landerju Insight je tudi čip z imeni 2,4 milijona Zemljanov, od tega je Slovencev 997.