Pred sondo Insight sedem minut groze (FOTO in VIDEO)

Večletno načrtovanje in skoraj sedemmesečno potovanje se danes stekata v manj kot sedem minut, v katerih nihče ne more storiti ničesar, razen stiskati pesti. V nekaj minutah mora plovilo Insight zmanjšati hitrost z 19.800 kilometrov na uro na osem kilometrov na uro in nežno pristati. V nekaj sekundah se morajo popolnoma natančno izvesti številni koraki, Mars, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne, pa svojih gostov ne sprejema prijazno. 



 
»Dobre razloge imamo, da pristajanje na Marsu imenujemo 'sedem minut groze'. Nimamo daljinca za pristanek, zanesti se moramo na ukaze, ki smo jih prednastavili na plovilo. Leta smo se urili na testiranjih, se učili iz drugih misij in preučevali pogoje, ki nam jih lahko pripravi Mars. A do konca bomo trepetali, dokler se ne bo Insight ustalil v novem domu na ravnici na Marsu,« je razložil Rob Grover, vodja pristajanja na Marsu pri Nasinem tehnološkem laboratoriju za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory, kratica JPL).


 

Zadnji popravki smeri in neprespane noči

 
V zadnjih nekaj urah so inženirji ameriške vesoljske agencije, kot so povedali na sinočnji novinarski konferenci, še nekoliko popravili smer leta plovila Insight, da bo pristalo na optimalnem mestu na Elizejski ravnici (Elysium Planitia) na Marsu.

Če bo.
 
Pristajanje na Rdečem planetu namreč ni mačji kašelj. Uspešnih je bilo manj kot polovica misij. Vsi koraki morajo biti popolni, Mars pa lahko s svojo tanko atmosfero in nižjo gravitacijo kot na Zemlji vedno pripravi kakšno presenečenje, je poudaril Tom Hoffman, vodja misije pri JPL, in priznal, da zadnje dni zaradi vznemirjenja in živčnosti slabše spi, a upa, da bo nocoj (po našem času) eksplodiral od veselja.
 
Vsekakor gre za prelomno misijo, ki bo prinesla nova spoznanja ne le o Marsu, ampak o vseh zemeljskih planetih v našem osončju in zunaj njega. Statični Insight je namreč opremljen z izjemno občutljivim seizmometrom SEIS, ki so ga razvili v Franciji in ki bo spremljal potrese in padce meteoritov, nemški instrument HP3, ki bo meril temperaturo planeta, bo zavrtal globlje kot katerakoli instrument, predvidoma do globine petih metrov (lahko sicer naleti na večjo skalo in globina tako imenovanega krtka ne bo tako globoka).



Tretji znanstveni instrument radiometer RISE pa bo spremljal, kako se Mars nagiba ob rotaciji okoli Sonca. Misija bo tako pogledala v daljno preteklost Marsa, saj se je aktivnost planeta bolj ali manj končala v prvi milijardi po oblikovanju, medtem ko sta Zemlja in Venera geološko še vedno zelo aktivni. Svetovi so se oblikovali iz enakega prvotnega materiala pred 4,5 milijarde let, nato so postali zelo različni. Zakaj njihova usoda ni bila enaka? O tem smo pisali TUKAJ.



 
Robotska roka bo znanstvene instrumente začela po planetu razporejati kmalu po pristanku, a bo trajalo dva ali tri mesece, da bodo na predvidenih mestih, medtem pa bodo kamere fotografirale kraj pred seboj.


 

Kako bo potekalo pristajanje?

 
Pristanek je zagotovo za širšo javnost eden najbolj vznemirljivih delov misije. Z raketo Atlas V sta z landerjem poletela tudi dva kot kovček velika satelita, ki bosta – njuno delovanje je namreč, kljub temu da gre za eksperimentalno tehnologijo, optimalno – kmalu lahko dostavila podatke, ali je Insight misija z zeleno kljukico ali rdečo piko. Glavna komunikacija bo sicer potekala prek dveh Nasinih orbiterjev Mars Reconnaissance in Mars Odyssey, a ti podatki bodo na voljo, kot pravijo pri Nasi, šele po nekaj urah od pristanka. Mala satelita, imenovana MarCO (Mars cube One), pa bosta lahko v nekaj sekundah obdelala in poslala signale, a do Zemlje bodo potovali osem minut in sedem sekund, saj je dogajanje od nas oddaljeno 146 milijonov kilometrov.