Kriomikroskop za revolucijo v ločljivosti

Pogled v atome in vezavo majhnih molekul na biološke tarče

Objavljeno
06. september 2019 15.43
Posodobljeno
06. september 2019 18.38
Inavguracija novega krio-elektronskega mikroskopa, zbrane je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, udeležil se je pa tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. FOTO: Leon Vidic/delo
Na Kemijskem inštitutu so odprli prostore z novim krio-elektronskim mikroskopom, izjemno pomembno raziskovalno napravo, ki bo močno dvignila kakovost raziskav, obogatila znanstveni prostor v Sloveniji in širši regiji, ter omogočila vrhunske razvojne raziskave slovenske industrije.

Krio-elektronska mikroskopja je ena od metod, ki se uporablja v strukturni biologiji za določanje tridimenzionalnih struktur molekulskih sistemov, kjer meritve potekajo v območju kriogenih temperatur, to je približno pri -180 stopinjah Celzija. Ključna prednost te metode v primerjavi z drugimi tehničnimi pristopi je, da omogoča določanje strukture molekul v zelo širokem velikostnem območju in v naravni obliki. Omogoča tudi opazovanje različnih koformacijskih stanj ter s tem natančnejši vpogled v njihov mehanizem delovanja in biološko funkcijo. S to tehniko je mogoče videti položaje posameznih atomov in tudi vezavo majhnih molekul na biološke tarče. To je še posebej pomembno pri razvoju zdravilnih učinkovin, in tako je to izjemna pridobitev tudi za raziskave v farmacevtski industriji.

image
FOTO: Leon Vidic/delo

 

Z novo opremo držijo korak s svetom


Investicija, ki je vključevala mikroskop, dve napravi za pripravo vzorcev, nekaj manjših komponent za delovanje mikroskopa, ter manjše posege v prostor, kjer je mikroskop nameščen, je vredna približno 2,5 milijona evrov. Večji delež so financirali v Kemijskem inštitutu, približno petino v Agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS), manjše deleže pa so prispevale še Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologojo UL, Fakulteta za farmacijo UL ter Nacionalni inštitut za biologijo.

»Mikroskop odpira številne možnosti na področju temeljnih in aplikativnih raziskav, saj omogoča preučevanje bolj kompleksnih makromolekularnih sistemov, kot je bilo to mogoče do sedaj. Prepričani smo, da gre za eno izmed najpomembnejših pridobitev v zadnjih letih,«, je o novi pridobitvi Kemijskega inštituta dejal dr. Jurij Svete, dekan FKKT.

image
FOTO: Leon Vidic/delo

Nobelovec na posvetu
 

Ob predstavitvi mikroskopa so organizirali še simpozij o novostih na področju krio-elektonske mikroskopije. Osrednji predavatelj je bil Nobelov nagrajenec za kemijo 2017 Joachim Frank, častna gosta na inavguraciji mikroskopa pa predsednik vlade Marjan Šarec ter minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Na tematskem strokovnem posvetu so poleg Nobelovca Joachima Franka, z znanstvenimi predavanji sodelovali še drugi ugledni strokovnjaki s področja krio-elektronske mikroskopije; Juergen Plitzko (Max Planck Institute for Biochemistry, Munchen, Nemčija), Sebastian Glatt (Malopolska Centre of Biotechnology, Jagiellonian Universiy, Krakov, Poljska), Robert Gilbert (University of Oxford, Oxford, Velika Britanija), Florian Schur (Institute of Science and Technology, Dunaj, Avstrija).


Za kako pomembno pridobitev gre, je povedala tudi dekanja Fakultete za farmacijo dr. Irena Mlinarič-Raščan: »Postavitev krio-elektronskega mikroskopa je izredno pomembna za raziskovalce na področju biomedicine. Namenjenje predvsem kreativnim posameznikom, da lahko udejanijo svoj potencial in generirajo prebojna spoznanja. Pomembno je tudi, da postavitev te infrastrukture prispeva k povezovanju slovenskih raziskovalcev in institucij, ter k aktivni udeležbi v velikih evropskih raziskovalnih konzorcijih«, je poudarila Irena Mlinarič-Raščan.

Po besedah direktorja Kemijskega inštituta dr. Gregorja Anderluha bodo s pomočjo »tega izjemnega mikroskopa lahko še bolj poglobljeno opravljali raziskave na področju ved o življenju. Pristop krio-elektronske mikroskopije pa bo omogočil tudi vrhunske razvojne raziskave farmacevtske industrije«. »Krio-elektronska mikroskopija je izjemno hitro razvijajoče se področje in tudi pri nas, kjer to tehniko že obvladamo, vidimo dobre možnost za nadaljnje poglobljene  temeljne in aplikativne raziskave na področju ved o življenju. V tem nas podpirajo vse slovenske univerze, večji raziskovalni inštituti tudi iz širše regije ter nekateri večji evropski centri. Pričakujemo še tesnejše sodelovanje predvsem s farmacevtsko industrijo in močnejšo vpetost v mednarodne raziskovalne tokove «, je ob otvoritvi poudaril direktor Anderluh.

 »V Sloveniji imamo kadre, znanje, vizijo in druge možnosti, da bi bili lahko zelo močni na področju raziskav in siceršnjega znanstvenega razvoja. Država se mora zavedati, kako pomembno je vlaganje v investicije, ki lahko s skupnim znanjem, voljo, zavedanjem in sodelovanjem dajo otipljive rezultate. Predvideni proračun nakazuje vlaganja v raziskave in znanost, seveda v okviru možnosti in  pričakovanja, da se gospodarska 'slika' ne bo bistveno poslabšala«, je dejal predsednik vlade Marjan Šarec ob predstavitvi novega krio-elektronskega mikroskopa na Kemijskem inštitutu.

image
FOTO: Leon Vidic/delo