Posnetek predstavitve:
Vizionar, sicer znan tudi po zelo precenjenih obljubah, kdaj bodo njegove rakete ponesle ljudi v vesolje, se zaveda, da ima svet ogromno problemov, ki jih moramo rešiti, a prav zato tudi rabimo navdih, zaradi katerega smo veseli, da smo živi. »Raziskovanje vesolja je eden izmed teh. Zato sem jaz vesel, da živim,« je poudaril Musk.
Za predstavitev novega časovnega okvira, kdaj bo poletela vesoljska ladja starship in njena nosilna raketa super heavy (še nedavno imenovana BFR), je izbral pomenljiv datum – 11 let je namreč 28. septembra minilo, od kar je prvič v orbito poletela prva Muskova raketa falcon 1. Začetki podjetja, ustanovljenega leta 2002, so bili težki in pred desetletjem celo blizu bankrota, a se je izvil iz težav, od takrat lahko z nekaj nesrečami in zamudami gledamo zgodbo o uspehu.
To želi nadaljevati z ogromno raketo, ki bo lahko v vesolje popeljala okoli 100 ljudi. »Starship nam bo omogočila, da bomo naselili druge svetove. Življenje, kot ga poznamo, bo postalo medplanetarno,« vseskozi zatrjuje Musk, a številni menijo, da je preglasen in da Mars še dolgo, če sploh kdaj, ne bo naš dom.
Zasnova rakete je od prve predstavitve septembra 2016 doživela kar nekaj sprememb. Zamenjalo se je ime, spreminjala sta se višina in število pogonskih motorjev nove generacije raptor (paradni falcon je opremljen z motorji merlin). Zdaj velja, da bo končna različica rakete visoka 118 metrov; do 37 motorjev bo nameščenih na pogonsko raketo super heavy, potniški del pa bo opremljen s šestimi motorji. Musk je pojasnil, da bo imel super heavy dvakrat toliko pogona kot ga je imela do zdaj najmočnejša raketa na svetu saturn V, ki je apolle ponesla na Luno.
V predstavitvi so prikazali še animacijo, kako bodo v orbiti lahko točili gorivo v starship, ker je nujno za daljše polete v globoko vesolje.
»Za optimizacijo stroškov je nujna vnovična uporaba raket, drugi ključni korak je polnjenje goriva v orbiti, da tako lahko do Lune ali Marsa ponesemo veliko ton tovora. Polnjenje goriva v orbiti je podobno pritrjevanju tovorne kapsule na Mednarodno vesoljsko postajo,« je pojasnil Musk. »To je ena izmed kritičnih točk do vzpostavitve baze na Luni. Vznemirljivo bi jo bilo imeti na Luni, četudi bi šlo le za znanstveno bazo. Številne države imajo raziskovalne baze na Antarktiki in na Luni bi bila izjemna priložnost za raziskovanje.«
Musk je nadaljeval, da vsekakor bi lahko raketa ljudi ponesla tudi do Saturna, a zanj je vseeno najpomembneje, da človeštvo čim prej vzpostavi bazo na Marsu. »Mislim, da se moramo potruditi po najboljših močeh, da postanemo multiplanetarna vrsta in s tem moramo začeti zdaj,« je sklenil Musk.
Kaj pa časovni okvir? Musk znova hiti. Prototip želijo do orbite spraviti že v pol leta. Satelite bi lahko starship v orbito dostavljal leta 2021, dve leti kasneje pa bi lahko prvi potnik že letel do Lune. Če bodo testiranja tekla gladko, a večinoma pri vesoljskih programih ni tako.
Odzval se je tudi na kritiko šefa Nase Jima Bridenstina, da naj se podviza tudi pri razvoju kapsule za človeško posadko. Poudaril je, da se večinoma osredotočajo na raketo falcon in kapsulo dragon in da na novi raketi dela manjše število ljudi. Prvi polet Dragona s posadko je zdaj predviden za prihodnje leto.
SpaceX ima svoje prostore na Floridi, v Kaliforniji, pa tudi v Teksasu blizu kraja Boca Chica. Prebivalci so negodovali zaradi glasnih testiranj, čeprav je svetleča raketa pritegnila veliko pozornosti. Podjetje Spacex je tako ta mesec ponudilo, da odkupi nekatere nepremičnine v bližini testnega poligona.