Največji kitajski stroj je pripravljen

Po uspešnem preizkusu Kitajci za letos načrtujejo kar štiri izstrelitve.

Objavljeno
16. januar 2020 06.00
Posodobljeno
16. januar 2020 08.25
Dolgi pohod 5 je po velikosti in moči primerljiv z Ariane V, Delto IV Heavy, Falconom 9 in Protonom-M. Foto Reuters
Miloš Krmelj
Miloš Krmelj
Tik pred novim letom je v vesolje poletela največja kitajska nosilna raketa Dolgi pohod 5 oziroma Changzheng 5. Tretja izstrelitev je bila zelo pomembna, saj se je prejšnja ponesrečila, in inženirji so potrebovali kar dve leti in pol, da so analizirali vzroke ter pripravili raketo na novo izstrelitev.

ℹDolgi pohod 5

  • Višina: 57 metrov
  • Teža: 850 ton
  • Prvi testni polet: 3. novembra 2016 (delno uspešen)
  • Drugi testni polet: 2. julija 2017 (neuspešen)
  • Zadnji testni polet: 27. decembra 2019
  • Prvi redni polet: 23. julija 2020 (predvidoma)


Pri drugi testni izstrelitvi leta 2017 je odpovedal eden od pogonskih motorjev, zaradi česar je Kitajska izgubila tudi tovor – satelit Shijian 18. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil vzrok napake v turbinski črpalki enega od dveh izjemno kompleksnih raketnih motorjev YF-100, in inženirji so popolnoma predelali del turbinske enote. Kitajska zdaj lahko nadaljuje priprave na polete proti Luni, Marsu ter za začetek predvsem v zemeljsko orbito, kjer načrtujejo začetek gradnje velike modularne vesoljske postaje.
 

Podobna Ariane V


Dolgi pohod 5 je največja in najmočnejša kitajska satelitska nosilna raketa, za katero so Kitajci zgradili povsem novo izstrelišče oziroma vesoljski center Weichang na otoku Hainan v Južnokitajskem morju. Najmočnejša izvedba, ki ob izstrelitvi razvije 11 MN potisne sile, je visoka 57 metrov in težka 850 ton. V nizko orbito ali LEO lahko ponese 25 ton, v geosinhrono orbito (GSO) 14 ton, proti Luni osem ton in proti Marsu pet ton tovora. Dolgi pohod 5 je po velikosti in moči primerljiv z evropsko raketo Ariane V, ameriškima Delto IV Heavy in Falconom 9 ter ruskim Protonom-M.
 

Orbita, Luna, Mars ...


Raketo poganjajo dva raketna motorja vrste YF-77 v osrednji ali jedrni stopnji ter štiri bočne enote oziroma pospeševalniki s po dvema motorja YF-100. Štiri enote se po treh minutah ločijo od glavnega sistema in padejo v morje, še naprej pa delujeta glavna motorja, ki imata tudi možnost ponovnega zagona.



Kitajci že letos načrtujejo kar štiri drzne polete: sredi leta naj bi proti Marsu poslali orbiter in manjše vozilo, konec leta pa načrtujejo testni polet povsem novega vesoljskega plovila za človeško posadko, robotsko odpravo na Luno z odvzemom vzorcev tal in morda celo izstrelitev prvega segmenta nove orbitalne postaje.
---
Miloš Krmelj je predstavnik Mednarodne vesoljske univerze (ISU) ter redni član in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko (IAA).