Ostanek rakete strmoglavil na afriško podeželje

Skoraj 20-tonska glavna stopnja kitajske rakete Dolgi pohod 5B, ki je prejšnji teden v orbito med drugim ponesla prototip novega vesoljskega potniškega plovila te države, je v torek nenadzorovano razpadla nad Atlantskim oceanom, deli pa so, kot kaže, padli na poseljena območja Slonokoščene obale. Iz tamkajšnjih vasi so namreč včeraj prišle fotografije ožganih predmetov, za katere sicer še ni potrjeno, da so pripadali omenjeni raketi, drži pa, da kraj najdbe sovpada s potjo vesoljske razbitine.

To je najtežji predmet v zadnjih skoraj tridesetih letih, ki je nenadzorovano padel iz orbite proti Zemlji. Jonathan McDowell, astrofizik s Harvarda, ki spremlja objekte v orbiti, je na twitterju zapisal, da je pred tem neslavni rekord imela 43 ton težka sovjetska vesoljska postaja Saljut 7, ki je v atmosfero vstopila leta 1991 nad Argentino. Predstavniki ameriškega vojnega letalstva so sporočili, da je Dolgi pohod v atmosfero vstopil nad zahodno obalo Afrike, tik pred tem pa je med drugim preletel Hollywood, Colorado Springs in newyorški Centralni park.

Možnost, da bi deli rakete preživeli vstop v atmosfero in padli na tla, je pri Dolgem pohodu večja kot pri večini drugih pogonskih raket, saj je zgrajen iz ene same monolitne stopnje, ki je visoka 30 in široka pet metrov, nanjo pa so med vzletom pritrjeni še štirje pogonski sistemi.

Kitajski vesoljski inženirji se za zdaj očitno zadovoljijo z uspešnimi izstrelitvami, kaj se bo zgodilo z ostanki odsluženih raketnih stopenj, pa jih ne zanima, kaj šele da bi jih skušali v slogu Spacexovega falcona mehko prizemljiti. Mednarodno skupnost bo pri tokratnem incidentu sicer bolj kot afriške vasi zaskrbela pot odslužene rakete nad poseljenimi deli ZDA, zato si utegne Kitajska prislužiti opomin in zahtevo, naj poskrbi za varnejši konec svojih raket.