Utihnila tudi sonda Dawn

Potem ko je pred dnevi izdihnil iskalec planetov Kepler, je zdaj utihnila še Nasina sonda Dawn, ki se je v zgodovino vpisala kot prva misija, ki je raziskovala kar dve nebesni telesi. Dawn se ni oglasila ne 31. oktobra ne 1. novembra. Ekipa je izključila vse ostale vzroke za nekomunikacijo in zaključila, da je plovilu zmanjkalo hidrazina, goriva za pravilno usmeritev. Posledično Dawn ne more več usmeriti anten proti Zemlji ali premakniti solarnih panelov proti Soncu, da bi napolnila baterije.

Sondo so izstrelili leta 2007, namenjena pa je bila k dvema največjima objektoma v glavnem asteroidnem pasu, kjer so ostanki iz mladega osončja. Sprva je nekaj let raziskovala Vesto, nato še Cereo, ki jo bo obkrožala še več prihodnjih desetletij (vsaj 20 let, morda celo 50), so sporočili iz Nase.



Prepotovala je 6,9 milijarde kilometrov. Poganjali so jo ionski motorji. Vpisala pa je številne »prvič«: leta 2011 je prispela k Vesti, drugemu največjemu telesu v glavnem asteroidnem pasu, in postala prva sonda, ki je krožila okoli telesa v pasu med Marsom in Jupitrom; leta 2015 se je utirila v orbito okoli Cerere, pritlikavega planeta in največjega telesa v asteroidnem pasu, in postala prva sonda, ki ga je obiskala, in prva misija sploh, ki je krožila kar okoli dveh nebesnih teles.

»Neverjetni posnetki Veste in Cerere so nujni za razumevanje zgodovine in evolucije osončja,« je komentiral Thomas Zurbuchen iz Nasinega direktorata za znanost. Dawn je pokazala, kako pomemben je bil kraj oblikovanja posameznega telesa v rojevanju osončja pred 4,6 milijarde leti. Vesta se je najverjetneje oblikovala v notranjem delu in tam ostala in se oblikovala podobno kot ostali skalnati planeti. Podatki o zbranih kraterjih, s katerimi je posuta Vesta, nakazujejo, da je bilo v začetku mnogo velikih teles, ki bi se lahko oblikovali v planete, in da so bili sprva veliki in se niso oblikovali iz manjših kosov, navajajo pri Nasi.



V nasprotju z Vesto pa kaže, da se je Cerera oblikovala dlje od Sonca in se je kasneje premaknila v notranji del. Sonda je odkrila amonijak, ki za kondenziranje potrebuje nizke temperature, kakršne vladajo za orbito Jupitra. Tako znanstveniki domnevajo, da se je nebesni kamen oblikoval tam in odpotoval proti notranjosti, na poti pa nabral še dodaten material. S podatki sonde so strokovnjaki utrdili svoja prepričanja, kako je lokacija ključna za količino vode v nebesnih telesih. Telesa z veliko vode, kakršno je tudi Cerera, so se hitro ohlajala. Tista brez, kakršna je Vesta, pa ne.  Vesta ima kovinsko jedro in kamniti plašč, Cerera pa ima kamniti plašč s kamninami, ki vsebujejo veliko vode – glina – v zgornji plasti površja je veliko ledu. Zaradi teh podatkov strokovnjaki verjamejo, da je bilo na pritlikavih planetih veliko vode in morda še vedno je.