Za nenavadnosti ni kriv planet Devet? 

Planet Devet ali X je hipotetičen planet, z obstojem katerega razlagajo nekatere nenavadne orbite transneptunskih teles. A možne so tudi druge razlage. 

Objavljeno
21. januar 2019 13.30
Posodobljeno
21. januar 2019 14.02
Nekateri verjamejo, da se v osončju skriva še en planet, ki ima maso desetkrat večjo od Zemlje. Za pot okoli Sonca naj bi planet potreboval od 10.000 do 20.000 let.
FOTO: Caltech/R. Hurt
Orbite nekaterih nebesnih teles, ki ležijo za Neptunom, so zelo nenavadne. Tako že leta kroži teorija, da se na obronkih našega osončja skriva večji planet, imenovan planet Devet ali planet X, ki s svojo gravitacijo vpliva na manjša transneptunska telesa.

A obstajajo tudi druge teorije, sicer nekoliko manj spektakularne od planetarnega velikana. Raziskovalci s cambriške univerze in Ameriške univerze v Bejrutu menijo, da lahko na ekscentričnost orbit vpliva skupna gravitacijska sila vseh majhnih teles, ki krožijo za Neptunom.

»Teorija o obstoju planeta Devet je fascinantna, a planet se odkritju izmika. Tako smo hoteli preveriti, ali bi lahko obstajala manj dramatična in morda bolj naravna razlaga za nenavadne orbite nekaterih transneptunskih teles. Razmišljali smo v smeri, zakaj ne bi preprosto upoštevali gravitacije vseh manjših objektov v disku za Neptunom,« je pojasnil Antranik Sefilian, doktorand na Cambridgeu, soavtor študije, objavljene v reviji Astronomical Journal. Ni sicer prvič, da znanstveniki predlagajo takšno teorijo.

Za Neptunom leži Kuiperjev pas, sestavljen iz ostankov iz časa rojevanja Osončja. Neptun in preostali trije plinski velikani s svojo gravitacijo vplivajo na ta nebesna telesa, da po skoraj popolni krožnici potujejo okoli Sonca. A tam »živi« tudi nekaj posebnežev.

Od leta 2003 so odkrili okoli 30 transneptunskih teles z zelo eliptično orbito, česar ne morejo razložiti z vplivom osmerice planetov našega osončja. Tako se je pojavila teorija o devetem, še neznanem velikanu, ki je domnevno kar desetkrat težji od Zemlje. Profesor Jihad Touma z Ameriške univerze v Bejrutu in njegov nekdanji študent Sefilian pa sta razvila model, ki nenavadne orbite razlaga s sovplivanjem zunanjih planetov in masivnega diska.

image
Prva slika prikazuje notranji del našega osončja, druga slika celoto do Kuiperjevega pasu. Za njim leži še bolj skrivnosten Oortov oblak.
FOTO: Nasa


»Če odstranimo planet Devet iz modela in namesto njega dovolimo vpliv majhnim telesom na velikem območju s skupno gravitacijsko privlačnostjo med telesi, lahko razložimo ekscentričnost orbit nekaterih transneptunskih teles,« je pojasnil Sefilian.

A da bi bila modelska napoved pravilna, sta morala na novo določiti težo Kuiperjevega pasu. Po trenutnih izračunih velja, da je skupna teža teh teles relativno majhna, in sicer le največ desetino mase Zemlje. Da pa bi Kuiperjev pas vplival na opisani način in brez obstoja planeta Devet, bi moral biti težak za nekaj deset Zemelj.

Sefilian je še pojasnil, da pri drugih planetarnih sistemih velikokrat opazijo disk manjših teles, ki se poigrava s planeti. V našem osončju pa je problematično to, da nikakor ne moremo videti celotnega pasu. »Možno je tudi, da sta pravilni obe teoriji, morda je disk izjemno masiven, morda obstaja tudi deveti planet. Z odkritjem vsakega novega transneptunskega telesa dobimo več dokazov, ki bi lahko razložili njihovo obnašanje,« je sklenil.

V Kuiperjevem pasu je sonda New Horizons obiskala kamen Ultima Thule.

Raziskovalci so v iskanju planeta Devet odkrili dva nenavadna planeta: Goblin in Farout.