»Politika nas prepričuje, da je znanost, podobno kot kulturo, mogoče misliti in izpostavljati predvsem na deklarativni ravni, ko pa bi raziskovalkam in raziskovalcem morala zagotoviti vzdržne razmere za delo, razkrije presenetljivo nelagodje in nerazumevanje do razvojnega in emancipatoričnega potenciala novega znanja,« so poudarili organizatorji.
Vedno iste neuslišane zahteve
Raziskovalci so na okrolgi mizi izpostavili številne napake slovenske raziskovalne politike – niti polovično doseganje že davno napovedanega financiranja raziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna v višini odstotka BDP, nestabilno projektno financiranje, premajhno avtonomijo znanosti itd. Ocenili so, da so naši raziskovalci finančno preveč odvisni od nacionalne raziskovalne agencije, v tujini je virov financiranja bistveno več.
Kot je dejala voditeljica okrogle mize, filozofinja dr. Duška Kneževič Hočevar iz ZRC SAZU, je, predvsem zaradi neugodnih razmer na meji preživetja, med slovenskimi raziskovalci vse več škodljive tekmovalnosti, zapiranja v ozka raziskovalna področja, s tem pa vse manj sodelovanja in komunikacije; tako med znanstveniki samimi kot njihove komunikacije z javnostjo. V zvezi s tem je bila v včerajšnji razpravi poudarjena tudi potreba po pridobivanju in izobraževanju novinarjev, veščih predstavljanja znanosti širši javnosti, ki znanost sicer na splošno ceni, ne pozna pa njene vloge v vsakdanjem življenju.
Vabila na kavo niso sprejeli
Po javni tribuni so se s transparenti odpravili do bližnjega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter shod nato sklenili pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Tja so prinesli tudi nabiralnik za zbiranje ugovorov na zavrnjene projektne predloge nacionalne razhiskovalne agencije ARRS. Napovedali so namreč podrobno analizo omenjenega ocenjevanja, vključno z ugotavljanjem morebitnih povezav med ocenjevalci in avtorji predlogov.
Nad odnosom politike do znanosti so, smo slišali, raziskovalci že precej obupali. Vabila resornerga ministra Jerneja Pikala na kavo tako niso sprejeli, češ da je prišlo prepozno. Sicer pa se jim zdi bolj smotrno doseči sestanek s predsednikom vlade. Šarčev kabinet je bil doslej za tovrstne pobude raziskovalcev neodziven, smo izvedeli od dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAU, aktivnega člana organizacijskega odbora shoda za znanost.
Na javni tribuni v Stari elektrarni so razpravljali Mateja Kramer iz Leka, Duška Knežević Hočevar iz ZRC SAZU, Marko Fonovič z Instituta Jožef Stefan in Andraž Stožer z mariborske medicinske fakultete: