Skrajni severovzhod Slovenije je od nekdaj nekaj posebnega. Tja ne zaidemo prav pogosto, kljub avtocestni povezavi se nam še vedno zdi nekoliko predaleč, a ko smo enkrat tam, prav s težkim srcem zapustimo prijetno pokrajino. Bodisi da se zagledamo v valovite gričke Goričkega, prostrane ravnice Dolinskega in Ravenskega, mokrišča in jezera ali pa poslušamo oglašanje klopotca v vinogradih – povsod se razkrivata posebna privlačnost in skrivnostnost.»Namesto koga roža cveti, namesto koga sem jaz ...« Kreslinovi verzi nas resda ponesejo v večno zasanjanost s primesmi otožnosti in tako z nami spregovorijo tudi obrazi pokrajine ...
Celoten članek lahko preberete po ogledu videa.
Predvajajte video in nadaljujte z branjem članka.
Lahko pa postanete naš naročnik in takoj dostopate do vseh vsebin. Naročite se lahko tukaj.