Odločba je posledica odločitve evropske komisije, da izvlečke industrijske konoplje, ki vsebujejo CBD, umesti v katalog novih živil. V ta katalog so umeščena vsa živila, pri katerih pred letom 1997 ni znana zgodovina uporabe in za katere velja, da za potrošnika niso varna. Odgovornost je preložena na izdelovalce teh živil, da z izjemno dolgotrajnim postopkom predložijo dokazila o varni rabi. »V katalog novih živil so uvrščeni tudi goji jagode, ginko in razna druga živila, ki se v Sloveniji brez omejitev prodajajo naprej, za CBD pa se zdi, da veljajo povsem druga pravila,« pojasnjujejo.
Dejansko je tudi v katalogu delitev. Goji jagode in ginko sta v katalogu nove hrane, a imata status izdelka, ki se lahko trži (zeleno), kanabinodov pa do presoje evropske agencije za varno hrano EFSA ni dovoljeno dajati v promet (rdeče).
Katalog novih živil pa je neuradno informacijsko orodje in vsaka članica se sama odloči, kako bo ravnala. Nemčija in Nizozemska kataloga novih živil ne interpretirata tako kot Slovenija, saj tam prodaja CBD poteka nemoteno. Da je zaupanje v izdelke CBD v Nemčiji zelo visoko, dokazuje to, da so ti uvrščeni v bazo izdelkov za prodajo v običajnih lekarnah. »Odločitev Slovenije, da v celoti prepove pridelavo in prodajo izdelkov, ki vsebujejo CBD, neposredno pomeni konec poslovanja za številna uspešna slovenska podjetja, ki v svetu žanjejo nagrade za svoje inovativne izdelke vrhunske kakovosti,« pravijo pridelovalci in predelovalci.
Preveliki, da bi jih kar izbrisali
Panoga CBD je v Evropi in Sloveniji v zadnjih letih deležna izjemne rasti. Samo v Sloveniji je v zadnjem letu imela približno 50 milijonov evrov prihodkov in trenutno zaposluje več kot 200 ljudi. »Preprosto je prevelika, da bi jo lahko z neodgovornimi in nespametnimi odločitvami čez noč ugasnili. Negativne posledice bi bile prehude tako za podjetja kot za potrošnike. Leta raziskav in dela podjetij in pridelovalcev bi šla v nič, pri tem pa bi bilo ogroženih tudi 200 zaposlenih v panogi. Popolna prepoved prodaje pomeni konec poslovanja vitalnih slovenskih podjetij na eni strani in preselitev izdelkov na črni trg na drugi. Tukaj kratko potegnemo podjetniki, zaposleni, potrošniki in tudi država,« opozarjajo v združenju za konopljo, ki povezuje več kot 20 slovenskih pridelovalcev in podjetij s področja konoplje.
Črni trg in zastrupitve
Vedno večje število ljudi redno kupuje izdelke CBD in v stiski bi se obrnili na črni trg, kjer je kakovost izdelkov v najboljšem primeru dvomljiva, v najslabšem pa lahko vsebuje nevarne pesticide, plesni in kemikalije. Nekateri bi izdelke naročali iz tujine, kjer je nadzor kakovosti tako rekoč nemogoč. Marko Sladič, direktor podjetja Hemptouch, je dejal: »Namesto da bi država zaščitila potrošnike, jih bo prepustila črnemu trgu, pri tem pa uničila tudi 200 delovnih mest v malih podjetjih.«
Prepoved prodaje za članice ni zavezujoča in vsaka država se lahko sama odloči, ali sploh in kako bo regulirala konopljine izdelke, ki vsebujejo CBD. Pri podjetju Hemptouch so preverili dogajanje na tujih trgih. Nizozemci, Čehi in Portugalci za zdaj ne načrtujejo nobenih aktivnosti v zvezi z direktivo. Nemci so ustanovili svojo agencijo za medicinsko konopljo, ki preverja skladnost izdelkov z zakonskimi določili. Slovenija se je odločila za navidezno najlažji, a hkrati najslabši pristop – popolno prepoved. Takšen pristop je neodgovoren tako do potrošnikov, ki bodo prepuščeni črnemu trgu, kot tudi do podjetij, ki bodo čez noč prisiljena zapreti svoja podjetja ali jih preseliti v druge države, ki imajo področje urejeno. Slovenija bi morala podjetjem ponuditi način regulacije in v sodelovanju z njimi poiskati pametno rešitev, ki bi omogočila ustrezno kakovost izdelkov in nadaljnje poslovanje podjetij.
Dnevi razprav o konoplji
O vseh mogočih načinih uporabe konoplje in izkušnjah pri tem bodo govorili na konferenci Konoplja zdaj v Unionski dvorani hotela Union v Ljubljani v petek in soboto. V ponedeljek pa bo v državnem svetu še razprava o težavah pridelovalcev konoplje oziroma proizvajalcev izdelkov, ki vsebujejo CBD.
O vseh mogočih načinih uporabe konoplje in izkušnjah pri tem bodo govorili na konferenci Konoplja zdaj v Unionski dvorani hotela Union v Ljubljani v petek in soboto. V ponedeljek pa bo v državnem svetu še razprava o težavah pridelovalcev konoplje oziroma proizvajalcev izdelkov, ki vsebujejo CBD.
»Preprosto ne moremo čakati toliko časa, da evropska komisija pregleda vso dokumentacijo in CBD kot novo hrano odobri za trženje. To lahko traja nekaj let. Rešitev potrebujemo prej. Če bomo v vmesnem času prenehali s prodajo, kot nam zapoveduje inšpekcija, bo škoda nepopravljiva. Zato pozivamo državo, da poišče rešitev, ki bo zagotavljala varnost izdelkov CBD za potrošnike in hkrati omogočala podjetnikom, da nadaljujemo delo,« dodaja Sladič. Zdaj je rešitev začasna prepoved, ki potrošnike postavlja v nevaren položaj iskanja alternativ na črnem trgu. Zdaj je skrajni čas, da poiščemo rešitev, ki bo zaščitila vse – hitro rastoča, mlada in vitalna podjetja ter potrošnike, ki si s CBD lajšajo življenje.
Vsi za regulacijo
Slovenija je v panogi CBD izjemno močna, panoga pa konstantno raste. »Nihče si ne želi bolj regulacije kot mi sami. Vsi naši izdelki so redno testirani v neodvisnih laboratorijih. Želimo si tudi večjega nadzora nad podjetji, ki potrošnike zavajajo s trditvami in oglaševanjem. Varnost ljudi je vedno na prvem mestu in verjamem, da govorim v imenu vseh, ki se ukvarjajo s konopljo. Delamo pošteno in dobro, kakorkoli drugače bi bilo nesprejemljivo. Regulacija bo za nas pomenila samo dodatno potrditev od države,« pojasnjuje Sladič.
V zadrugi Konopko pri tem menijo, da bi se vlada morala osredotočiti na takojšnje sprejetje ukrepov, ki bodo zagotovili varnost potrošnika. To pa v prvi vrsti zahteva povsem preproste ukrepe: zavezati proizvajalce k rednemu testiranju vsake serije ekstrakta industrijske konoplje, preden ta pride na trg. Že s tem preprostim ukrepom, ki ne more imeti nikakršnih negativnih posledic in je zato lahko sprejet nemudoma, bi vlada naredila za varnost potrošnika največ.