»Če boste vi, člani Moka, želeli, sem pripravljen na nov mandat predsednika ter nadaljevati služenje vam in olimpijskemu gibanju, ki ga imamo vsi zelo radi,« je uvodoma delegatom na dušo popihal Bach. Na čelu Moka je Belgijca Jacquesa Roggeja nasledil leta 2013 in tedaj za osem let postal prvi mož olimpijskega gibanja, šele deveti po vrsti.
Nevaren egoizem držav
Šestinšestdesetletni Nemec, dobitnik olimpijskega zlata v sabljanju leta 1976, bo tako verjetno kandidiral na kongresu, ki je predviden leta 2021 pred olimpijskimi igrami v Tokiu. Toda po sedanji olimpijski listini Moka bo njegov drugi mandat lahko dolg štiri leta.
V uvodnem nagovoru je opozoril tudi na vse večji egoizem in zavzemanje za zgolj lastne interese posameznih držav, kar se je posebej izkazalo v času korona krize. »Vidimo vse več zlorab športa v politične namene. Ta nevarnost postaja vse večja.«
Bojkoti nimajo smisla
Bach je ob tem spomnil na prvi bojkot olimpijskih iger leta 1980 v Moskvi, ki se jih ni udeležilo 42 držav kot odgovor na invazijo nekdanje Sovjetske zveze v Afganistan. »Tovrstni bojkoti na športnem področju nimajo nobenega političnega pomena in vpliva.«
Dodal je, da so tovrstna dejanja zgolj kazen, naložena nič krivim športnikom v državah, ki bojkotirajo. »Olimpijske igre so edini dogodek, ki povežejo ves svet v miru, solidarnosti in brez diskriminacije,« je ocenil Bach.
Že uvodoma je izvedbo iz letos na naslednje leto prestavljenih OI ocenil kot mamutski izziv, ki ga skušajo opraviti skupaj z japonskimi organizatorji. »Nihče ne ve, kakšen bo svet julija in avgusta naslednje leto. Zato moramo pripraviti več možnih scenarijev za izvedbo teh iger. Skupaj z japonskimi prijatelji bomo igre pripravili tako, da bodo v skladu z globalno krizo in bodo obenem ohranile posebno poslanstvo in sporočilo olimpizma,« je izpostavil Bach.