Brez denarja ostanejo le lepi spomini

Ljubljana - Šport je eden vitalnih organov sodobne družbe, pandemija koronavirusa pa ga je močno prizadela, saj je za tri mesece tako rekoč obstal. Zdaj, ko se počasi vrača v arene, akterji preštevajo izgube, ki so od panoge do panoge, od kluba do kluba precej različne. Ker so tudi njihovi sponzorji iz gospodarstva povečini utrpeli škodo, športni subjekti pričakujejo, da jim bo na pomoč, podobno kot v večini evropskih držav, priskočila država. Tako ali drugače. In predvsem izdatneje. Doslej je bilo vrhunskemu športu obljubljenega precej, narejenega pa je bilo malo ...

»Določeni ukrepi države na podlagi interventnih zakonov, predvsem sofinanciranje stroškov dela za samostojne podjetnike in oprostitev dela prispevkov za zaposlene, so pomagali klubom in športnim organizacijam v času epidemije. Ko pa govorimo o razdelitvi državnih sredstev za šport, je že dalj časa jasno, da športne organizacije s tem segmentom že več let niso zadovoljne. Upamo, da bo država v prihodnjih ukrepih in pri razporeditvi sredstev športu namenila več kot doslej, saj gre za pomemben segment družbe,« so povedali na Nogometni zvezi Slovenije, ki ima sicer srečo, ker za njo stoji bogata Uefa.
 

Vsaj dvakrat več denarja za šport

Drugače je v drugih panogah. Predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec je povedal, da bodo letošnji prihodki zveze nižji za 500.000 do 600.000 evrov.

»Bojim pa se, da bodo posledice za košarko veliko hujše v prihodnji sezoni, in bog nas obvaruj pred morebitnim novim izbruhom. Posledice bodo občutili tako klubi, ki so že doslej plesali po tankem ledu, kot KZS, če bodo naši pokrovitelji zašli v težave. Menim, da še nismo občutili vseh udarcev krize. Na srečo prihajajo pokrovitelji KZS iz dejavnosti telekomunikacij, trgovine in bančništva, ki jih kriza ni huje prizadela, pozna pa se Športni loteriji, ki je ostala brez prihodkov in je predlagala zamrznitev sponzorstva,« je razkril Erjavec, ki je zadovoljen s hitrim odzivom države ob uvajanju ukrepov.



»KZS je imela 20 od 23 sodelavcev na čakanju, zato nam je prišla prav podpora iz protikriznih paketov. Glede sredstev iz letnega programa športa [razdeljuje jih ministrstvo za šolstvo in šport] pa imam že vrsto let jasno pripombo, da bi morala biti višja glede na velike uspehe, celo dvakrat višja, namesto tega pa so se letos še znižala s 23 na 18 milijonov evrov. Nihče mi v vsem tem času ni ponudil odgovora, ki bi me prepričal. Rezerve imamo tudi pri davčnih olajšavah, zgolj z zdajšnjim modelom pokroviteljstva ne bo šlo več dolgo,« je dodal Erjavec.
 

Sistem 70 : 30 nevzdržen

V podobnem položaju je Rokometna zveza Slovenije, ki jo vodi Franjo Bobinac. »Že zdaj je jasno, da se bomo morali ‘resetirati‘. Prihodnost bo bistveno težja tako za klube kot za zveze. Za zadnje že zato, ker bo letos Športna loterija, ki polni Fundacijo za šport, zagotovo doživela globok padec. Obenem smo tako klubi kot zveze ostali brez možnosti, da sami ustvarimo dohodek za preživetje,« je dejal generalni sekretar RZS Goran Cvijič in opozoril, da šport neposrednih ukrepov države še ni bil deležen (ministrica Simona Kustec je obljubila, da se bo to zgodilo še pred poletjem).



»Šport je bil delno vključen v prvem in drugem svežnju ukrepov, ko gre za zaposlene in tiste športnike ter trenerje s statusom samostojnih podjetnikov, a teh je v celotni panogi izjemno malo. Upam, da država na šport ne bo pozabila, saj je ta vendarle pomemben del slovenske družbe. Težava ni v delitvi denarja prek razpisov, saj so kriteriji jasni in transparentni. Večja težava je v vsoti, ki jo država namenja vrhunskemu športu in je bistveno manjša od resničnih potreb. Že vrsto let se po vložku države ne moremo primerjati z Evropo. Pri naših tekmecih država pokriva 70 odstotkov proračunov, pri nas je ta delež le še 30-odstoten. Ob konkretni finančni pomoči, ki bo v celoti namenjena izvajanju programov, je bistveno, da se država odzove na predloge OKS, ki so v veliki meri usklajeni s panožnimi zvezami. Ključno je, da se najdejo sistemske rešitve, ki bodo ohranjale evropsko in svetovno konkurenčnost slovenskega športa. V nasprotnem primeru bodo sijajni dosežki iz preteklosti ostali samo lepi spomini,« so zapisali na RZS in poudarili, da je najpomembnejše preživetje klubov.


 

Potrebne olajšave sponzorjem

Tudi za RK Celje Pivovarna Laško je bil udarec zaradi koronavirusa izjemno velik. »Pravzaprav ga težko v celoti izmerimo, saj je nejasnosti še veliko. Škodo, ki jo je kriza naredila v tej sezoni, ocenjujemo na dobrih 200.000 evrov,« so sporočili iz Celja in dodali, da so jim bili v pomoč splošni ukrepi, medtem ko samo področje športa posebnih ukrepov še ni bilo deležno.

»Slovenija na področju vrhunskega športa potrebuje jasno strategijo, tako je bilo že pred krizo, še pomembneje pa je to zdaj. Glede pomoči bi bilo za začetek ogromno narejenega že s tem, če bi se podjetjem, ki so v tej sezoni sponzorirala klube in zveze, priznale posebne olajšave. Potrebna je sistemska rešitev. Že pred leti, ko se je spreminjala zakonodaja na področju točenja alkoholnih pijač na športnih prireditvah, so se debate razvijale v napačni smeri. Zakaj ne bi država športnikov uporabljala za promocijo zdravega načina življenja, gospodarstva, turizma ipd.?«


 

Škode se še ne da izmeriti

NK Maribor sodi v vrh slovenskih nogometnih klubov, končno je ponovno prižgal motorje tudi pri nas. »Vstopamo v novo poglavje, ena temeljnih usmeritev dela je bila racionalizacija poslovanja. Dosedanji izračuni so pokazali, da je bila povprečna izguba slovenskega prvoligaša 200.000 evrov na mesec. Nadaljnje konkretne številke, kolikšen primanjkljaj bi pomenilo morebitno igranje do konca prvenstva brez gledalcev za klubsko blagajno, je težko opredeliti. Jasno pa je, da nogomet ostaja v negotovi fazi. Vrednost nogometašev je že po prvih ocenah na globalni ravni upadla za 20 odstotkov, ob tem bo boj za sponzorska sredstva v prihodnje še zahtevnejši,« so sporočili iz Ljudskega vrta.



Tudi v košarkarskem klubu Cedevita Olimpija bodo dejansko stanje lahko ocenjevali kasneje, vedo pa, da je pandemija močno vplivala tudi na večino njihovih sponzorjev. »Proračun za delovanje kluba bo v prihodnji sezoni nižji, zelo zadovoljni pa smo z dejstvom, da smo nekatere ukrepe znotraj kluba sprejeli že pred začetkom epidemije,« pravijo v Stožicah, kjer vprašanja glede državne pomoči prepuščajo krovni KZS, obetajo pa si, da sredstva iz razpisa mestne občine Ljubljana ne bodo okrnjena.
 

Atleti ne bodo prikrajšani

Težave so podobne v individualnih panogah. Predsednik AZS Roman Dobnikar je dejal, da je bila zdravstvena kriza velik izziv za slovensko atletiko. »Hkrati pa sem vesel, ker se je to moje konservativno vodenje v času krize izkazalo za zelo pozitivno. Posebej se zahvaljujem vsem sponzorjem, ker so nam stali ob strani in zato lahko tudi atletsko ligo Telekom Slovenije 2020 normalno izpeljemo. Za pogodbe z atleti, ki smo jih podpisali februarja, lahko zagotovim, da bodo izplačane do zadnje številke. Tudi nisem privolil v to, da bi atletom zniževali vsote v pogodbah, če bo treba, bomo rezali pri drugih stroških,« je povedal Dobnikar, ki še ni mogel reči, ali se bo proračun AZS kaj zmanjšal.



»Čakamo še na odločbe ministrstva za šolstvo in šport. Če bodo ta finančna sredstva nižja, bomo ustrezno prilagodili tudi proračun. A za zdaj teh odločb še ni. Na Olimpijskem komiteju Slovenije nam niso zmanjšali sredstev, razen za investicije v objekte. Obljubili so, da letnega programa športa ne bodo znižali. Če bo to res, potem lahko rečem le klobuk dol,« je optimističen Dobnikar.


 

Kolesarski paradoks

Bolj zaskrbljeni so v slovenskem kolesarstvu, ki se je znašlo v nenavadnem položaju. Po eni strani je na vrhuncu, po drugi mu grozi padec v globino. S Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem tekmovalno še nikoli ni bilo takšna (vele)sila, obdobje epidemije pa je še povečalo že prej številčno slovensko rekreativno kolesarsko populacijo, našim trgovcem s kolesarsko opremo zaradi velikega povpraševanja pohajajo zaloge.

»Ko se je v svetu in Sloveniji zgodil prvi kolesarski bum, je propadla tovarna koles Rog,« se podobnega paradoksa spomni Gorazd Penko, nekdanji kolesar in dolgoletni kolesarski delavec. Zdaj je direktor največje slovenske množične kolesarske prireditve maratona Franja ter športni direktor pri italijansko-slovenski poklicni ženski ekipi Ale BTC Ljubljana, katere slovenski del sodi h kolesarskemu društvu Rog.



Ta bi bil letos lahko ob pomemben del financiranja, saj je negotova tudi izvedba maratona Franja, iz katerega se sredstva stekajo tudi v društveno blagajno. »Če maratona ne bomo mogli prirediti, bomo morali prilagoditi delovanje društva,« za prihodnost slovenskega kolesarstva skrbi Penka.

V podobnem položaju so pri največji slovenski moški ekipi Adria Mobil. Njen direktor Bogdan Fink je tudi direktor dirke po Sloveniji. V zadnjih letih sta se njena veljava in prepoznavnost izjemno povečali. Letos dirke ne bo, prihodnost pa je tudi negotova. »Prilagajati smo začeli proračun, za prihodnost pa je prezgodaj govoriti, kaj bo, če bo. Šport ni prva stvar, ki jo bodo reševali po zdravstveni krizi,« je realističen Fink.
 

Smučarji čakajo, judoisti za dodatne ukrepe

Smučarska zveza Slovenije je sezono končala konec maja. »Ker zdaj zaključujemo finančna poročila za sezono 2019/20, je še prezgodaj, da bi že lahko govorili o konkretnih številkah. Kolikšna bo izguba in kako bodo pripravljeni proračuni za prihodnjo sezono, bo znano po prihodnji seji izvršilnega odbora SZS, ki bo predvidoma prihodnji teden,« je sporočil Tomi Trbovc, predstavnik za odnose z javnostmi pri SZS.

Izčrpnejši so bili pri Judo zvezi Sloveniji. »Pandemija je ohromila tudi našo panogo. Judo je kontaktni šport, ki se dogaja večinoma v dvoranah. Vse oblike vadbe potekajo s partnerjem,« je pojasnil Darko Mušič, predsednik JZS, ki ga veseli vsakoletni pravočasni prejem sredstev od Fundacije za šport.



»Sredstva ministrstva so vezana na izvrševanje državnega proračuna, vendar menimo, da je priložnost za še večjo učinkovitost pri njihovem razdeljevanju. Ob tem športne organizacije z OKS na čelu že vrsto let opozarjamo, da državni proračun v letu 2020 namenja športu občutno manj sredstev, kot jih je, denimo, pred dobrim desetletjem (35 milijonov evrov). Tudi na JZS upamo na pozitivno spremembo pri rebalansu letošnjega državnega proračuna,« si je zaželel predsednik JZS.

Predlagal je še, da bi bilo primerno, če bi se sprejeli še dodatni podporni ukrepi, ki bi prispevali k blaženju posledic pandemije na šport. »Ob tem je priložnost, da tudi občine na lokalni ravni s svojimi mehanizmi dodatno podprejo delovanje športnih organizacij,« je še dejal Mušič.
 

AMZS: Pravila pristranska

V AMZS ne skrivajo razočaranja nad mnogokrat mačehovskim odnosom pristojnih institucij do športa, pri čemer je avto-moto šport v še posebej nehvaležnem položaju, kot je rekel Luka Mežan, vodja področja avto-moto šport pri Avto-moto zvezi Slovenije:

»Razdelitev sredstev ministrstva in fundacije so le del izzivov, s katerimi se srečujemo. Menimo, da bi morala biti pravila za dodeljevanje sredstev športu objektivna in nepristranska, ključni kriterij pa bi morali biti uspehi športnikov na najvišjih ravneh mednarodnih tekmovanj. Že v preteklosti so bili nekateri športi privilegirani, spremembe pravilnika, ki odslej omogoča prijavo na razpis za sofinanciranje le za panoge, kjer je sto ali več registriranih športnikov, pa kažejo, da je za državo pomembnejša kvantiteta kakor kvaliteta. V AMZS tako ne moremo kandidirati za nobeno panogo pod svojim okriljem, pa čeprav imamo najboljšega motokrosista na svetu Tima Gajserja, enega najboljših spidvejistov Mateja Žagarja in še bi lahko naštevali. Žalostno je, da država te uspehe premalo ceni in ne uvidi, koliko vrhunski rezultati naših športnikov pripomorejo k prepoznavnosti Slovenije v svetu in kako številni so potenciali teh panog tudi za gospodarstvo.«