»Če nas zdaj ne bo streznil koronavirus, nam ni več pomoči«

Judo: Marjan Fabjan o svojem življenju v času pandemije, telovadnici kluba Z‘dežele Sankaku, OI v Tokiu, Japoncih, slovenskem športu, gospodarstvu, lepšem svetu, zimi, Sloveniji ...

Objavljeno
28. marec 2020 06.01
Posodobljeno
28. marec 2020 06.01
Marjan Fabjan je na prejšnjih poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru popeljal do kolajn dve svoji judoistki: Tino Trstenjak (desno) do zlate in Ano Velenšek (levo) do bronaste. FOTO: Uroš Hočevar
Ljubljana – V skoraj 62 letih, kolikor jih bo dopolnil v začetku maja, je Marjan Fabjan doživel že marsikaj. A s takšnimi razmerami, v kakršnih smo že debela dva tedna, se eden od najboljših trenerjev juda na svetu še ni soočil. Odkar je leta 1992 ustanovil svoj klub (Z'dežele Sankaku), se še ni zgodilo, da bi moral – kakor zdaj – zapreti vrata svoje telovadnice na Lopati. Kako zelo se je v teh dneh spremenil vaš življenjski ritem?»Še vedno se vsak dan zbudim ob 4.00 in vsakič znova se najprej vprašam, kaj je koronavirus. Nisem še dojel, kaj se pravzaprav dogaja okrog nas. Nisem se še sprijaznil s tem, da je ...