Država predvideva tri milijone manj za šport

Na redni letni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v Celju so potrdili poročilo o delu v lanskem letu in letošnji delovni načrt ter tudi rebalans proračuna. OKS je za letos prvotno načrtoval 6,7 milijona evrov prihodkov, po rebalansu pa jih bo 7,15 milijona, kar je nekaj nad 5,5 odstotka več od lanskih predvidevanj.

Največje povečanje, skoraj 22 odstotno, bo iz državnega proračuna, 7,5 odstotkov več bo iz evropskih projektov, šest pa iz sponzorske dejavnosti. Bo pa tudi manj denarja od predvidevanj na nekaterih drugih področjih, največ, nekaj manj kot 15 odstotkov, iz Fundacije za šport, pet odstotkov manj pa tudi iz Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka), poroča STA.

Padec s 23,4 na 20,6 milijona evrov

Največ prihodkov bo imel OKS od sponzorjev, 2,6 milijona, 2,1 milijona od evropskih projektov, dober milijon pa iz proračuna.
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec se v razpravi ni izognil pereče teme, financiranja športa s strani države. Izvršni odbor (IO) OKS je tako na marčevski seji kot premajhen označil predlog letošnjega državnega proračuna za šport, v katerem je za slovenski šport predvidenih slabih 20,6 milijona evrov. Omenjena sredstva so nižja od lanskih, ko so znašala 23,4 milijona evrov, in manjša tudi od lanske realizacije v višini 21 milijonov evrov.



Medtem je po pritisku OKS država že začela z oblikovanjem skupine, ki bo oblikovala predloge, da bi dosegli stabilnejše sofinanciranje ter da bi sprejeli sistemske ukrepe za boljši položaj športa na zdravstvenem in drugih področjih. Gabrovec je pri tem opozoril, da nekateri predsedniki največjih zvez skušajo doseči ločene dogovore z državnimi organi, da bi lažje izvedli načrtovana velika mednarodna tekmovanja v prihodnjih letih.

Seja IO OKS odpovedana zaradi nesklepčnosti

»Pri tem pa pozabljajo na dolgoročni razvoj športa. Če v pol leta ne bo soglasja v izvršnem odboru OKS kar se tiče pristopa reševanja te problematike, potem bomo imeli sredi decembra nove volitve. Nimam volje in energije, da bi pri tem izjemno pomembnem vprašanju šport peljali po dveh ali več tirih. Imamo odlične športnike, odlične rezultate in tudi vrhunske predsednike zvez. Manjka pa nam ena sama stvar, da se skupaj zavzamemo za boljšo finančno prihodnost našega športa,« je bil jasen Gabrovec. Prav tako je bil prvi mož OKS slabe volje, ker je bila seja IO OKS, ki je bila predvidena pred skupščino, zaradi nesklepčnosti odpovedana.

Letno poročilo je podal direktor Slovenske protidopinške organizacije Sloado Jani Dvoršak. V nacionalnem programu testiranj so odvzeli 238 vzorcev, največ v nogometu (101), ker Nogometna zveza 70-odstotno sofinancira program. Sledijo rokometna (30), kolesarska (26), atletska (23) in košarkarska (20). Dvoršak je izpostavil tudi program ozaveščanja, ki se začenja že na začetku izobraževanja v osnovnih šolah.

V Tokiu med 60 in 80 slovenskih športnikov

Predstavili so priprave na olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu. Vodstvo OKS pričakuje, da bo nastopilo med 60 in 80 slovenskih športnic in športnikov. Z gostinskim podjetjem Jezeršek so podpisali tudi pogodbo o sodelovanju pri izvedbi slovenske hiše med OI, ki jo bodo v sodelovanju z državo in slovenskimi firmami pripravili po vzoru tiste na lanskih zimskih OI v Južni Koreji, le da bo v središču japonske prestolnice precej večja.

Ob zaključku je podpredsednik OKS Janez Sodržnik podal pobudo, da bi v Sloveniji s prazničnim dnevom na državni ravni obeležili dan slovenskega športa, ko bil bil prost dan, najprej v šolah, pozneje pa tudi nasploh. Ta dan bi bil 1. oktober, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol. Ta ni bil zgolj prvo telovadno društvo v Sloveniji, ampak je postal tudi matično društvo za vsa slovenska sokolska društva.