OKS stopnjuje pritisk

Ljubljana - Izvršni odbor (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je na današnji seji največ časa posvetil odnosu z državo in številnim neurejenim vprašanjem, ter ponovno kot premajhen označil predlog letošnjega državnega proračuna za šport, v katerem je za letošnje leto predvidenih slabih 20,6 milijona evrov.

Omenjena sredstva so nižja od lanskih, ko so znašala 23,4 milijona evrov, in manjša tudi od lanske realizacije v višini 21 milijonov evrov. IO OKS je zato že na prejšnji seji 21. februarja le pogojno potrdil letni program športa; ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je razpis za sredstva sicer objavilo v petek in bo potekel 29. marca.

OKS je na prejšnji seji predlagani razrez in višino sredstev podprl z zadržkom in pristojno ministrstvo pozval k oblikovanju skupne delovne skupine s predstavniki športa, da bi dosegli stabilnejše sofinanciranje ter da bi sprejeli sistemske ukrepe za boljši položaj športa na zdravstvenem in drugih področjih.

Medtem je po pritisku OKS država že začela z oblikovanjem skupine. Po besedah generalnega sekretarja OKS Blaža Perka jo bo vodil minister MIZŠ Jernej Pikalo, iz OKS bosta v njej Perko in predsednik OKS Bogdan Gabrovec, po potrebi pa bodo vanjo vključevali še druge strokovnjake.



»V športu smo s strani države diskriminatorno obravnavani, čeprav smo pomembna družbena podskupina, tako pri finančnem kot vsebinskem pogledu. Kaplja čez rob je bilo obvestilo iz kabineta predsednika vlade Marjana Šarca, da šport v kabinetu ne bo več imel državnega sekretarja po odstopu Petra Vilfana, saj bo na njegovo mesto imenovan državni sekretar, ki bo skrbel za malo gospodarstvo. Po tem pa smo dobili še obvestilo, da se predsednik vlade ne želi sestati z nami,« je uvodoma dejal Gabrovec.

Osrednja krovna športna organizacija je po februarski seji IO nato 13. marca skupaj z nekaterimi predstavniki panožnih zvez pripravila odmevno novinarsko konferenco, na kateri so izrazili nezadovoljstvo z odnosom države do športa. Gabrovec je danes dejal, da je bila tudi na to reakcija državnih organov zelo burna in ostra, z dodatkom, da je letos tri milijone evrov denarja manj iz proračuna, ker ni več denarja iz evropskih skladov za nekaj projektov.

Gabrovec je pri slednjem uperil prst v državne organe, »ki so pristojni na prijavljanje na evropske razpise" ter dodal, da je bil zaradi napake ukinjen tudi projekt Zdrav življenjski slog, po katerem je 175 trenerjev izgubilo delo, nekateri sicer opravljajo še druge dejavnosti.

Predsednik OKS je nato izpostavil, da tudi na davčnem, zdravstvenem in nekaj drugih področjih ni bilo nič storjenega, le na področju infrastrukture, »kjer smo se s pristojno ministrico dogovorili za ureditev brezplačnih prevozov športnikov na treninge.«
Podpredsednik OKS Tomaž Barada je na seji opozoril tudi na to, da se je po omenjeni novinarski konferenci nekaj predstavnikov zvez »ogradilo od povedanega, saj naj bi oni imeli dober odnos z državo«. Tako on kot Gabrovec sta omenjeno potezo označila kot nešportno.

V drugem delu so govorili o delu Slovenske olimpijske akademije, ki jo vodi Miroslav Cerar, strokovnih svetov za vrhunski šport in šport za vse ter marketinga; med drugim so izpostavili, da bodo projekt slovenske hiše po vzoru tiste lani v Južni Koreji pripravili tudi na naslednjih OI, prvič v Tokiu 2020. Imenovali so komisije OKS in odločali o pritožbah posameznikov na sklepe o športnih štipendijah.

Ob koncu so se dotaknili tudi usode štadiona za Bežigradom v Ljubljani. Gabrovec je navedel, da je po sklepu ministrstva za kulturo v prejšnji vladi edini med vsemi ostal izven nominacij del Jožeta Plečnika na Unescov seznam, postopek, ki sta ga skupaj peljala Češka in Slovenija, pa je pri koncu »in nima popravnega izpita«.