Jutri je dan za gibanje

Zvrstilo se bo več kot 150 dogodkov po vsej Sloveniji.

Objavljeno
22. september 2020 12.00
Posodobljeno
22. september 2020 12.00
Glavni cilj praznika je ta dan preživeti športno in ozaveščati ljudi o pomenu telesne dejavnosti ter spodbuditi slehernega med nami, da jo vključi v svoj vsakdanjik FOTO: Jure Eržen/delo
Več kot 150 organiziranih športnih dogodkov se bo jutri zvrstilo po vsej državi, v okviru dneva slovenskega športa. Novi državni praznik je bil razglašen tik pred poletjem, zato časa za pripravo ni bilo veliko, dodaten izziv za prireditelje je covid-19, je poudaril podpredsednik OKS Janez Sodržnik, ki je vodil projekt uveljavitve državnega praznika od začetka do potrditve v parlamentu.

»Slovenci imamo radi šport, to je dejavnost, ki nas najbolj povezuje in navdušuje. Zaradi izredno pozitivnih odzivov v vseh okoljih, v katerih smo predstavili pobudo za državni praznik, smo bili zelo optimistični, da bo dan slovenskega športa dobro sprejet. In tudi, da bodo civilna športna sfera ter lokalne skupnosti pobudo, da skupaj ponudimo številne športne dejavnosti po vsej Sloveniji, dobro sprejele,« je pričakovanja povzel Sodržnik.



Jutri se bodo tako zvrstile promocije različnih športnih panog, tekaške prireditve, mini olimpijade, na voljo bodo brezplačne vadbe za različne starostne skupine, organizirani bodo posveti in okrogle mize o različnih aktualnih temah slovenskega športa in podelitve priznanj športnik leta v občinah. Odzvale so se tudi številne šole, ki bodo jutri praznik zaznamovale s športnim dnevom.
 

Spodbudili bi radi vse


Čeprav je Sodržnik pričakoval nekoliko več aktivnosti na strani države, je zadovoljen s podporo pri pripravi dogodkov, »to kaže, da se široka slovenska družba in slovenska politika zavedata pomena športa in telesne dejavnosti za družbo. Pri tem nimamo v mislih le vrhunskih športnih dosežkov, ampak predvsem telesno dejavnost za krepitev zdravja,« je poudaril.



Glavni cilj praznika je ta dan preživeti športno in ozaveščati ljudi o pomenu telesne dejavnosti ter spodbuditi slehernega med nami, da jo vključi v svoj vsakdanjik. »Spodbudili bi radi vse: vrtce, šole, delodajalce in športne organizacije, da ob prazniku športa organizirajo športne dejavnosti za otroke, zaposlene, člane. Predvsem pa k aktivnosti spodbuditi tiste, ki šport spremljajo iz naslanjača.

image
Janez Sodržnik na odprtju enega od poligonov za vadbo na prostem, ki jih postavlja podjetje Sij. FOTO: osebni arhiv


Želimo si, da bi ob dnevu slovenskega športa motivirali ljudi za zdrave življenjske navade in jih prepričali, da redna telesna dejavnost zagotavlja boljše počutje, večjo kakovost življenja, lažje gibanje, boljše telesno in duševno zdravje in lažje premagovanje življenjskih izzivov,« je pozval Sodržnik in poudaril, da si je v povprečnem vsakdanjiku, ki je za večino stresen, treba vzeti čas zase, za šport. Ne le ob dnevu slovenskega športa, ampak vse leto.
 

Katera vadba je zdrava?


»Ni pomembno, da v teku napredujemo po času ali da pridemo na Triglav z novim rekordom. Pomembno je, da smo aktivni,« še pravi in opozarja, da vsaka vadba ni primerna za vsakogar. Zdrava je tista vadba, ki je prilagojena posamezniku glede na njegove značilnosti, starost, zdravstveno stanje, želje in cilje.



Namen praznika je tudi povečati zavedanje o pomenu športa pri odločevalcih. Šport za uspešen razvoj in delovanje potrebuje podporo države, pomembno je, da prispeva k izboljševanju pogojev za nadaljnji uspešen razvoj vseh pojavnih oblik športa.

In nenazadnje je praznik priložnost, da se spomnimo bogate tradicije in korenin organizirane telesne dejavnosti na Slovenskem, ki izvira iz telovadnega društva Južni Sokol, ustanovljenega 1. oktobra 1863, ter 23. septembra 2000, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala himna samostojne in suverene države Slovenije, je še poudaril Janez Sodržnik.