Garnbretova, lastnica sedmih kolajn na svetovnih prvenstvih, je priznala, da jo je po dveh naslovih (balvani, težavnost) in zagotovljeni olimpijski vozovnici za Tokio 2020 načela utrujenost. »Vse je prišlo za mano, pritisk je popustil, nastopila je mentalna in fizična izčrpanost. Takšna sem prišla tudi na zadnjo tekmo, zato se mi zdi neverjetno, kaj mi je uspelo,« je razkrila, da je tudi ona človek s svojimi mejami.
A kljub temu, da so se baterije praznile, je v današnjem finalu kombinacije dobro krotila brutalni ritem – v dobrih treh urah je tekmovala v treh disciplinah in ohranila visoko raven zbranosti do zadnjega giba.
Pred zadnjo stopnico četrta
»Tekme nisem začela najbolje,« se je ozrla k hitrosti, prvi disciplini kombinacije, bila je šesta. V prvem dvoboju jo je porazila Švicarka Petra Klingler. Korošica je nastop sicer začela hitro in napadalno, v prvem delu je bila celo hitrejša, v zgornjem pa ji je na enem od oprimkov zdrsnilo. V drugem dvoboju je nato popravila vtis in gladko opravila z Japonko Ai Mori. Prepričljivemu nastopu je sledil še en poraz, tokrat je bila od slovenske šampionke, ki ji je med plezanjem spet spodrsnilo, boljša domačinka Futaba Ito.
Svojo priložnost je Garnbretova nato iskala na balvanih, v disciplini, v kateri je letos ni premagala še nobena tekmica. Tokrat je rešila le drugi problem od treh, uspelo ji je v prvem poskusu. Izstopal je tretji balvan, nobena tekmovalka ga ni uspešno prebrala. Na vrhu razpredelnice je pristala domačinka Akijo Noguči z dvema vrhovoma, Garnbretova je bila druga. Skupno (hitrost in balvani) je pred finalom težavnosti držala 4. mesto, najboljše izhodišče pa je imela Britanka Shauna Coxsey.
A Korošica vselej meri najvišje in tudi tokrat ni bilo drugače. Na zadnji stopnici, v težavnosti, je pokazala svoje znanje, hitrost in odločnost. Vrh smeri je dosegla še 15-letna Morijeva, a je bila Garnbretova hitrejša. Blizu je bila tudi na koncu srebrna
Nogučijeva, bron pa je pripadel Coxseyjevi.
Zaupala je vase
»Vedno pravim, da se tekma ne konča, dokler je ni zares konec. Če ti v hitrosti ne gre, imaš še vedno dovolj priložnosti na balvanih in v težavnosti,« je junakinja SP v Hačiodžiju poudarila, da nima smisla sklepati o končni uvrstitvi po tretjini tekme. Po hitrosti, ki se ji v slovenski reprezentanci posvečajo minimalno, je ohranila mirno glavo in se osredotočila na balvane.
A tudi v svoji paradni disciplini ni začela najbolje. »Pomembno je bilo, da sem se smejala, četudi nisem rešila problema, ta drža mi je pomagala. Tretji balvan je bil velika uganka, vendar ni bil prezahteven, samo položaji so bili čudni, moral si zaupati svojim občutkom in iskati ravnotežje. Če bi imele na voljo še malenkost več časa, verjamem, da bi problem rešile,« se je ozrla k problemu, pri katerem nobena finalistka ni našla odgovora.
Za konec je pristopila še k težavnosti; v steni je bila neomajna in neustavljiva. »Vedela sem, da je vrh osvojila že Ai in da ga moram tudi jaz. Tolikokrat sem že bila v takšnih položajih, zato sem nastopila brez pritiska, sproščeno, zaupala sem vase, uživala v smeri, odplezala kot znam in izteklo se je odlično,« je žarela in se čudila zgodovinskemu mejniku.
Boljše kot je, ne gre
Dosežku Garnbretove so se čudili tudi v slovenski reprezentanci. »Na poti na Japonsko smo se šalili, da nalašč nisem kovčka povsem napolnil, ampak pustil nekaj rezerve, ker si dekleta ponavadi vzamejo preveč prtljage,« je selektor reprezentance Gorazd Hren razkril, da je pripravil prostor za bogato bero.
»Janja je bila fenomenalna, preizkušnja je bila živčna, nihče ni od nje pričakoval, da mora osvojiti še ta naslov, svoje je na tem SP naredila že pred zadnjo tekmo,« se je priklonil najboljši športni plezalki na svetu. »Že lani v Innsbrucku smo bili neverjetni, zdaj smo še boljši. Boljše od tega pravzaprav ne gre,« je bil navdušen Hren, ki se z odpravo domov vrača v petek. Prvenstva je konec in ekipa ima končno tudi priložnost za proslavljanje štirih kolajn s tega prvenstva.