Zlata kolajna ni samoumevna

Naslov svetovne prvakinje Janje Garnbret v olimpijski kombinaciji je pokomentiral plezalec in alpinist Tomo Česen.

Objavljeno
20. avgust 2019 19.30
Posodobljeno
20. avgust 2019 20.39
Trikrat zlata na svetovnem prvenstvu na Japonskem Janja Garnbret s trenerskim štabom (z leve): Urhom Čehovinom, Luko Fondo in Gorazdom Hrenom.  FOTO: Manca Ogrin
Tomo Česen
Tomo Česen
Janjin naslov svetovne prvakinje v kombinaciji ni samoumeven. To moramo vedeti. Pošteno se je morala potruditi za to kolajno.

Formula kombinacije, ki bo na olimpijski premieri v Tokiu 2020, je takšna: če je tvoja tekmica v kvalifikacijah 14., ti pa si prva, ima toliko višji zmnožek kot ti, ampak v finalu je spet vse odprto in stvari se zelo hitro spreminjajo. Predvsem na balvanih, v disciplini, ki jo je zelo težko napovedati – pa čeprav je Janja zmagala na vseh letošnjih tekmah svetovnega pokala. Če je en mali stopek za noge v razmerju s tvojo višino 10 cm previsok, imaš lahko zaradi težišča velike težave, stvari se lahko začnejo zapletati. Če ne rešiš prvega, postaneš malo živčen in to se potem stopnjuje, zato so napovedi nehvaležne.

Ko smo se začeli pogovarjati o premieri plezanja na olimpijskih igrah, so nekateri Janjo videli že kot zmagovalko. Ni tako, moramo biti objektivni. Danes smo bili na SP priča zanimivi, napeti tekmi, ves čas se je razvrstitev spreminjala. Če bi Akijo Noguči dosegla vrh, bi osvojila naslov. Stara je 30 let, verjetno bo plezala še do olimpijskih iger, ima 66 stopničk v svetovnem pokalu, na SP bronaste in srebrne kolajne, nima pa naslova svetovne prvakinje. Bil sem skorajda 100-odstotno prepričan, da bo šla do vrha, imela je dovolj energije, za trenutek bi se morala še malo zbrati in bolje izvesti skok, naredila pa ga je zanič – na našo srečo. Če bi ji uspelo, bi se vse obrnilo in zdaj se ne bi pogovarjali o zlati kolajni. Malo je manjkalo in bi bil razplet drugačen, zato ponavljam: Janjin naslov ni samoumeven. Tokio 2020 bo zanimiv.

image
Plezalec in alpinist Tomo Česen je tudi strokovni sodelavec na Planinski zvezi Slovenije. FOTO: Jože Suhadolnik


Janja je imela nekaj smole pri hitrosti, dvakrat je zdrsnila. Hitrost je kot šprint na 100 m. Če se ti zatakne, tega ne moreš popraviti, en zdrs pomeni – adijo. Za težavnost pa sem bil prepričan, da jo bo odplezala dobro. Na poti do vrha se ni prav preveč pretegnila, je pa seveda to bil psihični moment, pri katerem ne veš, kaj te čaka. Sicer pa Janja recept pozna, tekem ima toliko za sabo, da ve, kako tekmovati.

Kaj pri njej občudujem? Njeno gibanje je zelo primerno za trenutno prevladujoč slog plezanja. Odločna je, ne boji se pognati. Če si preveč statičen, te to stane, ona pa si upa tvegati, kar je dandanes potrebno, saj vsi trdo trenirajo, telesna priprava je pri vseh zelo podobna, odločata tehnika in sproščenost. Janja ima to dobro lastnost. Je zelo dinamična plezalka. In vse to ji prinaša vrhunske rezultate.