Tiskane izdaje
To so tudi edini trije letošnji zmagovalci elitnih preizkušenj. Francoz in Estonec sta si konkurenco pokorila po štirikrat, Belgijec trikrat. Da je troboj za lovoriko še zanimivejši, vsak od kandidatov predstavlja drugega konstruktorja: Ogier Ford, Neuville Hyundai in Tänak Toyoto. Ford brani moštveno lovoriko, Toyota – ki ji v ekipni razvrstitvi kaže najbolje – se je zadnje razveselila še pred prelomom tisočletja, Hyundai še nikoli. Na stavnicah najvišje kotira Neuville, ker je letos najbolj konstanten, za nameček je lani zmagal v Avstraliji, ki bo zapečatila to sezono. Toda Ogier, ki lovi že šesto zaporedno šampionsko lovoriko, je v naletu.
V Walesu je dolgo dišalo po tem, da se bo Belgijec za končno lovoriko udaril s Tänakom, ki je lovil četrto zaporedno zmago v sezoni ter imel do polovice dirke tudi najboljše izhodišče in 41 sekund naskoka, nato pa zaradi tehnične okvare (hladilnik) ostal praznih rok, kar je unovčil Francoz in zmagal, čeprav je vmes vodstvo prepustil tudi Jari-Mattiju Latvali: »Zadnja hitrostna preizkušnja je bila ena najboljših doslej. Ne bi zganjal evforije in je označil za popolno, bila pa je blizu tega. Ko sva prečkala ciljno črto, sem sovozniku dejal: ne glede na čas, hitreje ne bi mogel iti!«
Nikdar ne odpišite Seba
Polaskal mu je tudi moštveni šef pri M-Sportu Malcolm Wilson (»Nikdar ne odpišite Seba. S šampionsko vožnjo je dokazal, koliko se lahko spremeni v 24 urah.«), toda v isti sapi poudaril, da v Walesu ni bilo vse tako, kot bi moralo biti: »Najbolj me skrbi, da bi zatajila zanesljivost tehnike. Na dirkalniku našega drugega voznika Elfyna Evansa je bilo nekaj, česar prej ni bilo nikoli. Sploh ne gre za drag kos opreme, te pa opomni, kaj se lahko pripeti. Posadkama moramo zagotoviti zanesljiva dirkalnika za preostanek sezone.«
Wilson se dobro zaveda, da sta laskavi lovoriki – posamična in konstruktorska – letos še na dosegu roke, v prihodnjih sezonah pa bosta vse prej kot samoumevni, saj je Ogier za leto 2019 že podpisal pogodbo z novim delodajalcem Citroënom, ki namerava po obdobju stagniranja ponovno mešati štrene pri vrhu. Na domače moštvo je Seb čustveno navezan, saj je leta 2010 na Portugalskem za volanom citroëna C4 vpisal krstno zmago med elito in tedaj resno namignil, da bo dostojni naslednik devetkratnega šampiona, rojaka Sebastiena Loeba, ki je bil ves čas zvest ravno ekipi iz Satoryja.
»Gre za moštvo, ki mi je prvo ponudilo priložnost dirkanja v SP, zato se resnično veselim novega izziva. Na mojo odločitev so vplivali številni dejavniki, predvsem možnost sodelovanja z ljudmi, s katerimi mi je šlo pred leti kot po maslu, in priložnost postati svetovni prvak še s tretjim konstruktorjem. Ne nazadnje pa sem prepričan tudi, da ima dirkalnik, kot nekoč, izjemen potencial, in imam popolno zaupanje v ekipo iz Satoryja,« je pojasnil 34-letni Ogier, ki se na opozorila, da z vrnitvijo k Citroënu, ki zadnja leta ni kazal pretirane stabilnosti, poplesava po spolzkem terenu, požvižga: »Tudi ko sem se predlani odločil za selitev k Fordu, so mnogi to razumeli kot tveganje. Jaz sem to vzel kot izziv, skupaj smo spisali neverjetno zgodbo.«
