Tiskane izdaje
Pobuda evropski teden športa je praznovala prvih pet let delovanja. Kaj je bila njena osnovna zamisel?
Osnovna zamisel pobude je bila promocija športa in telesne dejavnosti po Evropi. Naš cilj je bil doseči ljudi vseh starosti, okolij in ravni telesne pripravljenosti z enim jasnim sporočilom: #beactive, bodite aktivni! Jasno je, da šport krepi zdravje in dobro počutje ter prispeva k našemu gospodarstvu in družbi kot celoti. Cilj evropskega tedna športa je združiti ljudi, zgraditi prijateljstva, spodbuditi socialno kohezijo in okrepiti skupnosti. Želeli smo se izogniti organiziranju enkratnega dogodka enkrat na teden. Nasprotno, želeli smo pobudo, ki bi vse leto vplivala na šport in telesno dejavnost.
Kaj je v tem obdobju dosegla pobuda, se lahko rezultati na kakršen koli način merijo, ste z njimi zadovoljni?
Danes, po petih letih obstoja, je evropski teden športa postal ena izmed najbolj priljubljenih športnih kampanj v Evropi, v kateri sodelujejo milijoni ljudi v vseh mestih in vaseh po Evropi in širše. Vse se je začelo v manjšem obsegu in iz leta v leto so se številke eksponentno povečale. Leta 2019 smo imeli več kot 15 milijonov udeležencev in 28.000 prireditev, organiziranih po vsej Evropi. Vloga nacionalnih usklajevalnih teles, olimpijskega komiteja v primeru Slovenije, je bila ključna pri širjenju sporočila #beactive. Če se ozremo nazaj pred petimi leti, ko se je vse začelo, smo več kot zadovoljni in ponosni na rezultate.
Kakšni so cilji pobude v naslednjih petih letih?
Cilj pobude bo poskusiti doseči čim več evropskih državljanov in jih spodbuditi k aktivnosti ter sprejetju zdravih navad. V naslednjih letih bi radi okrepili sodelovanje z našimi nacionalnimi usklajevalnimi organi in uradnimi partnerji. Menimo, da ima pobuda v prihodnosti neverjeten potencial. Nenehna rast evropskega tedna športa je pravzaprav dejstvo, letošnja izvedba bo seveda velik izziv zaradi krize covida-19, vendar smo prepričani, da bi bil šport lahko pozitiven navdih za vse nas.
Ali Evropejci zdaj posvečajo več pozornosti aktivnemu življenjskemu slogu, kako velik del evropskega življenjskega sloga so športne dejavnosti za vse?
Številke raziskave Eurobarometer, objavljene leta 2018, kažejo, da stopnje udeležbe v športu in telesni dejavnosti v EU stagnirajo, v nekaterih državah članicah pa celo padajo. Kar 46 odstotkov Evropejcev nikoli ne telovadi in se ne ukvarja s športom, zato je sporočilo #beactive zdaj bolj pomembno kot kdaj prej.
Ali evropske države posvečajo dovolj pozornosti zdravstvenim koristim aktivnega življenjskega sloga, ga dovolj spodbujajo?
Če pogledamo krizo neaktivnosti, je vedno mogoče narediti več. In to velja na različnih ravneh: seveda na evropski ravni, pa tudi na nacionalni in regionalni. Ne nazadnje smo za to odgovorni posamezniki. Upamo, da bomo z evropskim tednom športa ljudem dali ideje in predloge, kako naj bodo aktivni v vsakdanjem življenju, ne glede na to, ali so v šoli, v službi, na prostem ali v bolj tradicionalnem okolju, kot je telovadnica ali športni klub.
Bolje preprečiti kot zdraviti. Koliko lahko država prihrani v proračunu za javno zdravje, če več vlaga v dejavnosti prebivalstva?
Številke se med državami razlikujejo. Vendar vse več dokazov kaže, da ima spodbujanje telesne dejavnosti, ki je bistvena za zdravje in dobro počutje, tudi pomembne gospodarske koristi zaradi nižjih stroškov zdravstvene oskrbe, večje produktivnosti in bolj zdravega fizičnega in socialnega okolja. Kot odgovor na družbeni izziv, ki izhaja iz slabe prehrane, neaktivnega življenjskega sloga in staranja prebivalstva, je treba preiti z zdravstvenih sistemov, ki se na zdravstvene težave odzovejo, predvsem na tiste, ki jih predvidevajo in preprečujejo.
Kako bi Slovenijo uvrstili med države EU z vidika aktivnega življenjskega sloga?
Slovenija je dober primer aktivnega življenjskega sloga, eden najboljših v Evropi. Podatki zadnjega Eurobarometra leta 2018 kažejo, da le 24 odstotkov Slovencev nikoli ne telovadi in se ne ukvarja s športom (medtem ko je 46 odstotkov povprečje EU); samo Finski, Švedski in Danski gre bolje.
Ali omejitve, ki so v veljavi zaradi pandemije, vplivajo na pobudo?
Da, neizogibno. Na primer, medtem ko smo v preteklosti spodbujali naše nacionalne koordinatorje in partnerje, da so zelo ambiciozni in organizirajo velike javne prireditve, ki privabljajo tisoče ljudi, moramo tokrat sprejeti, da to ni priporočljivo. Smo pa že videli veliko kreativnosti pri organizaciji dogodkov na spletu ali na hibridni način, pri čemer se manjši dogodki povečujejo v spletu in na družabnih omrežjih. Zato smo prepričani, da bo tudi letošnja kampanja uspešna, četudi na drugačen način.
So se po vašem mnenju v tej zdravstveni krizi bolje odrezale države s telesno bolj sposobno in aktivnejšo populacijo z močnejšim imunskim sistemom?
Težko bi rekel, saj je bila ta pandemija brez primere in še ni dovolj primerljivih podatkov.
Ali lahko kaj storimo, da se bolje pripravimo na drugi val epidemije, ki se že širi po Evropi?
Vse, kar lahko trenutno storimo, je, da upoštevamo uradna zdravstvena pravila. Močno pa verjamem, da nam dejavnost zelo pomaga pri ohranjanju zdravega telesa in zdravega duha, zlasti v obdobju omejitev gibanja.
Veliko ljudi se je med pandemijo zateklo k bolj aktivnemu načinu življenja. Ali pričakujete, da bodo nove navade imele dolgoročen učinek ali se bomo vrnili k starim rutinam?
Resnično upam, da se bodo nekatere nove navade nadaljevale in celo rasle. Ljudje so imeli priložnost, da v duhu #beactive delujejo iz udobja svojih domov, videli pa smo veliko kreativnih rešitev za ohranjanje zdravja in dobre forme. Mnogi so tudi znova odkrili veselje do hoje ali kolesarjenja od A do B, namesto da bi samodejno sedli v avto, in upajmo, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje.
Kolesarjenje je med epidemijo postalo dober način gibanja in prevoza, prodaja koles je v številnih evropskih državah narasla. Je kolesarjenje prihodnost evropskega zdravja in mobilnosti?
Nikoli ni ene same rešitve, vendar ne dvomim, da je kolesarjenje lahko zelo učinkovito orodje, ki nam je na voljo. Poleg tega spodbujanje kolesarjenja ustreza tudi našemu cilju »ozeleniti« svoje vedenje in poskrbeti, da bo naše vsakdanje življenje bolj spoštljivo do okolja.
