Dobnikar: Olimpijske igre v Tokiu in EP v Parizu
Predsednik AZS Roman Dobnikar je izpostavil, da je skupna vrednost pogodb 540.000 evrov. Za pogodbene obveznosti in priprave je namenjenih 310.000 evrov, za nastope športnikov na mednarodnih tekmovanjih 137.000 evrov in za tekmovalni sistem 93.000 evrov.
"Sezona 2020 ni pomembna le zaradi olimpijskih iger, čaka nas tudi izjemno pomembno evropsko prvenstvo v Parizu, kjer naši atleti tudi ciljajo zelo visoko in upamo, da bo prispevek AZS pomemben kamenček v mozaiku njihove uspešne športne zgodbe," je dodal Dobnikar.
Podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Tomaž Barada je dejal, da pričakujejo na OI v japonski prestolnici okrog 70 člansko slovensko olimpijsko ekipo, "kar pa bo odvisno tudi od uspešnosti na kvalifikacijskih tekmah slovenskih reprezentanc v odbojki, rokometu in košarki". Predsednik strokovnega sveta AZS Vladimir Kevo pa je izpostavil željo, da bi na OI sodelovalo med 10 in 15 slovenskih atletinj in atletov. Tri tekmovalke že imajo norme. Nekdanja mladinska svetovna podprvakinja v skoku s palico Tina Šutej nadaljuje izvrstno lansko sezono, njeno najboljšo doslej, tudi v tej dvoranski in je že izboljšala svoj slovenski rekord, ki jo uvršča med najboljše na svetu.
Članom prve selekcije po 11.000 €, v drugi selekciji po 6500 €
Prav tako je v tej zimi nov korak v svoji sprintreski karieri naredila Maja Mihalinec, najboljša slovenska atletinja lanskega leta. Normo ima tudi tokrat odstotna Maruša Mišmaš v teku na 3000 m zapreke. Brez norme je med drugimi Luka Janežič, ki pa je v teku na 400 m izpustil tokratno dvoransko sezono zaradi priprav na poletno, kjer bo poleg OI njegov cilj tudi čim boljši nastop na EP. V vrhunski prvi selekciji je s po 11.000 evrov pogodbe peterica, poleg Mihalinčeve, Šutejeve, Mišmaševe in Janežiča še slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej.
V vrhunski selekciji 2 (po 6500 evrov) so Maruša Černjul (višina), Agata Zupin (400 m ovire), Nejc Pleško (kladivo), Žan Rudolf (800 m), Veronika Domjan (disk), Anita Horvat (400 m), Neja Filipič (troskok), Kristjan Čeh (disk) in Joni Tomičič Prezelj (100 m ovire), v internacionalni (2500) pa Barbara Špiler (kladivo), Blaž Zupančič (krogla) in Klara Lukan (5000 m). Preostali so v nižjih kategorijah.
Najboljši slovenski atlet vseh časov Primož Kozmus je ob tem obudil svoj nastop na OI 2008 v Pekingu, kjer je doslej edino slovensko atletsko olimpijsko zlato medaljo osvojil s šestimi meti kladiva prek 80 m, za prvo mesto pa pa bi bil dovolj zgolj eden. Sedaj je trener Barbare Špiler in Nejca Pleška, ki ju bo v "njegovi" disciplini skušal pripeljati na OI v Tokio.
Gostitelj japonski veleposlanik
Tam je leta 1964 svetovno slavo olimpijskim zlatom in bronoma doživel najuspešnejši slovenski športnik vseh časov Miroslav Cerar, skupaj je osvojil 30 medalj na največjih tekmovanjih v gimnastiki. A se je tokrat dotaknil tudi svojih atletskih treningov, saj je bila ob gimnastiki atletika sestavni del treningov takratnih telovadcev, tako teki kot meti, atleti in telovadci pa so si delili pri vadbi in tekmovanjih tako telovadnice kot zunanje objete.
Priznal pa je, da sam niti približno ni bil tako dober atlet kot so bili nekateri izmed njih uspešni v gimnastiki. "Celjan Roman Lešek je bil izvrsten v gimnastiki in tudi eden izmed najboljših v Evropi v skok s palico. Če bi imel take palice, kot so sedanj na voljo, bi bil gotovo v samem svetovnem vrhu tudi v tej disciplini," je med drugim povedal Cerar, ki bo v Tokiu vodil slovensko olimpijsko delegacijo. Dogodek je bil tudi zato v ljubljanski rezidenci veleposlanika Japonske v Sloveniji Masaharuja Yoshide kot uvodni v letu, v katerem slovenska atletika obeležuje stoletnico obstoja.