Naš zvezdnik iz NHL je nazadnje nastopil na prvenstvu drugega razreda pred ducatom let, odtlej se je zgodilo marsikaj: osvojil je dva Stanleyjeva pokala, igral na nepozabnem olimpijskem turnirju v Sočiju, zasebno pa se razveselil poroke in rojstev dveh otrok. V Kazahstanu je zdaj prvič, ni mu bilo težko, ko ga je danes ob prihodu na trening pred hodnikom, v katerem si sledijo slačilnice posameznih reprezentanc, pričakala gruča domačih naraščajnikov in si želela njegov podpis. »To pa res ni težko, če tako lahko razveselim otroke,« je dejal, a tudi prikimal ob namigu, da bi v prihajajočih dneh lahko s soigralci razveselil tudi hokejsko Slovenijo.
Pred njim je tako novi tekmovalni izziv. Resda je pred dnevi dvakrat proti Italijanom igral, a takrat je šlo za nastopa pripravljalnega značaja, vse drugače bo jutri, ko gostitelji napovedujejo pekel v areni z 12.000 sedeži.
Za hokejista, ki v NHL redno nastopa ob navzočnosti še večjega števila obiskovalcev, takšna množica ne predstavlja posebnega bremena. »Pa ne le zame, že za številne druge fante v slačilnici je to znana stvar. Nekateri so igrali na velikih reprezentančnih tekmovanjih, nekateri tudi v KHL. Ne, ni me strah, pravzaprav je za športnika vedno lepo, ko se želi izkazati v polnih arenah,« je razmišljal po današnjem treningu v areni Baris, ki so jo poimenovali po domačih snežnih leopardih, simbolu edinega kazahstanskega kluba v prestižni razširjeni ruski ligi.
Prav to moštvo igra v zares sodobnem objektu, manjšem od tistih, ki jih je Kopitar vajen onstran Atlantika, a po udobju primerljivem prav z vsemi podobnimi dvoranami po svetu. »Slišal sem že od nekaterih o tej areni, Ilja Kovaljčuk, soigralec iz Los Angelesa, pa mi je dejal, da je tu dejansko zelo rad igral. Arena Baris je med najlepšimi v KHL,« je bil po treningu dobre volje naš udarni igralec in sploh prvi zvezdnik prvenstva, kar potrjujejo tudi njegove številne fotografije v domačih športnih publikacijah na prizorišču prvenstva, tudi na priložnostnih panojih ali v posebnih biltenih.
Kar 15 Kazahstancev iz vodilnega kluba
Zato bo tudi za domačo reprezentanco v jutrišnji polni areni posebno zgodbo predstavljala tekma, v kateri je as najvišje ravni iz NHL. Kazahstanci takšnega kova hokejista preprosto nimajo, imajo pa jedro moštva iz njihovega omenjenega edinega kluba v KHL (kar 15 reprezentantov je iz brloga Snežnih leopardov), med njimi tudi nekatere severnoameriških korenin. Ni nikakršnega dvoma: Kazahstan odkrito meri na uvrstitev v najvišji svetovni razred.
»Toda med najboljše si želimo tudi mi, zagotovo Belorusi, tudi Madžari so, kot vem, prišli z jasnim ciljem boja za prvi dve mesti, ki zagotavljata naslednje leto nastop na svetovnem prvenstvu elite. Skratka: konkurenca je v sedanjem tekmovalnem sistemu precej bolj ostra in izenačena kot pa pred 12 leti, ko sem nazadnje igral za Slovenijo v skupini B,« je poudaril Kopitar, zdaj tudi z novima soigralcema v napadu, Davidom Rodmanom in Robertom Saboličem.
»Oba seveda dobro poznam, res pa je, da s 'Sablo' še nikdar nisem bil v napadu. A verjamem, da bo vse v najlepšem redu,« je še dejal v pričakovanju jutrišnje premiere, ki privablja spomine tudi na zadnji nastop našega najboljšega hokejista med risi. Tudi takrat, septembra 2016, je gostoval s soigralci v prostoru nekdanjega sovjetskega imperija, tudi takrat je vloga favoritov pripadla gostiteljem, arena v Minsku pa je prav podobna tej v Nur-Sultanu oz. nekdanji Astani. Pa bodo risi z našim kraljem iz Los Angelesa tudi v Kazahstanu tako nasmejani kot v Belorusiji?