Tiskane izdaje
"To sem pogrešal na tej drugi tekmi. Vsa moštva imajo namreč tu kakovostne čuvaje mreže in če tem ne zakrivaš pogleda s katerim od svojih igralcev pred vrati, jih je zelo težko premagati. Preprosto moramo biti bolj aktivni, obenem tudi hitreje prehajati iz obrambne tretjine," je poudaril po treningu v družbi slovenskih poročevalcev selektor Ivo Jan. Sam bo tudi do jutrišnjega začetka tekme, ob 12. uri, razmišljal o spremembah v moštvu, ne bi bilo nepričakovano, ko bi tudi kdo od drugih dveh vratarjev, bodisi bolj izkušeni Luka Gračnar bodisi zadnji junak Olimpijinih lovorik Žan Us, dočakal svojo priložnost, saj Matija Pintarič doslej ni bil brezhiben – na tekmi s Korejo je od petih golov prepoceni prejel dva.
Beloruski selektor občuduje slovenski duh, Kopitarja in Saboliča
A niti selektor niti kdorkoli drugi med člani slovenskega strokovnega štaba, razumljivo, javno noče razpredati o napakah posameznikov. Ne nazadnje je prav moštveni duh tisti, ki je pogosto pomagal slovenskim hokejistom na poti premagovanja visokih ovir. Tako ga občuduje tudi Andrej Sidorenko, selektor beloruskih bizonov, v Nur-Sultanu naslednjih tekmecev naših risov. "Nikakor mi ne gre v račun, da po dveh zmagah iz domovine moram poslušati kritike o naših igri. Klobuk dol skupini naših privržencev v tej dvorani, toda zavidam Madžarom in Slovencem, ki v tej dvorani občutijo glasno podporo, pa doslej še niso osvojili niti točke. Slovenska 'ničla' me je, priznam, kar presenetila, to moštvo cenim kot enotno, tukaj bi podčrtal dva izjemna hokejista – Anžeta Kopitarja in Roberta Saboliča, V vsakem trenutku lahko zabijeta gol. Hokejista Kopitarjeve ravni trenutno pri nas ni, a zato mora biti naš adut garanje in nenehno medsebojno spodbujanje," nam je po koncu vadbe beloruske reprezentance dejal omenjeni prvi mož klopi, prvič selektor Belorusije, ko je ta igrala še s Slovenijo tik po osamosvojitvi v skupini C.
Kajpak pa je bil v središču pozornosti tako med nami kot tudi novinarskimi kolegi iz beloruskega prostora omenjeni Anže Kopitar, prvi zvezdnik prvenstva, kapetan Los Angeles KIngs in zdaj tukaj tudi slovenske reprezentance. Njegov učinek na ledu ni sporen, podaje so milimetrsko natančne, občutek za igro izjemen. Jasno je, da bi mu bilo lažje, ko bi imel tu še nekaj tistih sijajnih soigralcev, s katerimi je blestel v olimpijskih kvalifikacijah, septembra 2016 v Minsku. A zdaj se ne kaže ozirati v preteklost, pred Kopitarjem je še izziv pomembnega nadaljevanja prvenstva, ki je očitno za skupino B na visoki ravni, "To me zdaj ne preseneča. Z Belorusijo smo pogosto igrali v zadnjih letih tudi v najvišjem razredu ali kvalifikacijah za OI, Kazahstanci so v hipu z okrepitvami iz Kanade, ZDA in Švedske postali močnejši, videli smo, da tudi Korejci znajo igrati dober hokej. Tiste skupine B, v kateri sem igral nekoč, nikakor ne kaže primerjati s to v Nur-Sultanu," se dobro zaveda najboljši slovenski hokejist.
Naš prvi as je komaj zaznal razliko štirih ur
Obenem si je na jasnem, da si naše moštvo ne sme več dovoliti takšnega padca kot na tekmi s Korejo, ko je v pičlih dveh minutah in pol prejelo tri gole. "Kaj takšnega si res ne bi smeli privoščiti. Naj si gre za nezbranost ali utrujenost, tukaj izgovora preprosto ni. Škoda, vendarle smo v dosedanjih dveh predstavah pokazali tudi dober hokej, 'na palici' smo konkurenčni, le zbranost moramo ohraniti in pustiti srce na ledu," pravi Kopitar, ki je v prostih sredinih urah razmišljal o sprehodu in nato počitku. Štiriurno razliko s srednjeevropskim časom pa je komaj zaznal: "Ah, ko pomislim, kolikokrat med sezono po Severni Ameriki potujemo in letimo v različnih časovnih conah, to res ni nič posebnega."
Sicer pa so zadnji trening na ledu – jutrišnjega dopoldanskega zaradi zgodnjega začetka tekme ne bo – opravili vsi slovenski hokejisti z izjemo branilca Klemna Pretnarja, ki je zaradi težav s prehladom tokrat počival. A jutri naj bi bil v moštvu proti tekmecem, te kot nekdanji hokejist moštva Junost Minsk zelo dobro pozna.
