V slovenskih hokejskih krogih je nazadnje odmevala domača pokalna lovorika, ki ste jo v finalu osvojili proti Blejcem, levji delež pa opravili pred tem proti večnim tekmecem iz Tivolija, ugnali ste jih drugič zapored v šestih dneh – kako se zdaj ozirate k temu?
Zelo pomemben je bil pristop k tej drugi predstavi z Olimpijo, fantom sem dejal, naj v Tivoliju garajo, kot bi šlo za sklepno 7. tekmo končnice v sezoni. Sleherni derbi ponuja vzpone in padce, povrh sta bili obe moštvi disciplinirani, toda na koncu je dejansko odločil pravi značaj našega moštva, kajpak na temeljih vloženega dela v zadnjih mesecih.
Vseeno pa je bila glede na zadnje okrepitve in zdaj že milijonski letni proračun, torej vsaj dvakrat višji kot pri vas, SŽ Olimpija v favorizirani vlogi, kajne?
Kaj pa vem, nismo razmišljali o tem, kdo je favorit. Dobro, v medijih sem zasledil, da so v Tivoliju napovedali lov na tri lovorike, pa smo jim, kot vidite, prekrižali načrte že pri prvem etapnem cilju. Toda takšen je šport. Igralec se mora zavedati svojih nalog, jih pravilno občutiti, pri klubu se vsi trudimo kar najbolje opravljati svoje delo, ki ga imamo še veliko. Tekem bo še precej, tudi z Olimpijo, ne smemo zdaj kar zaspati ob tem dobrem uvodu.
Vendar pa je v športu silno pomembna tudi psihologija. In po dveh uspešnih predstavah proti ljubljanskemu moštvu je zdaj zagotovo v slačilnici navzoča zmagovalna miselnost ...
Super se počutimo, o tem ni dvoma. Znano je, kaj prinaša uspeh v pomembnih tekmah, toda obenem moramo razumeti, da smo šele v septembru. Moramo ostati skromni, lačni zmag, zbrano prihajati v dvorano, razmišljati o svojem obnašanju na ledu kot tudi v vsakdanjem življenju.
Ste se tudi zato odločili za to tridnevno druženje na Kopah?
Zelo sem se veselil tega »team buildinga«, prva dva dneva smo počenjali reči, ki nimajo ničesar skupnega s hokejsko igro. Na današnji torek pa bomo najprej prav na Kopah opravili prvi trening, nato pa še popoldan pri nas na jeseniškem ledu.
Spet alarm v Tivoliju
V Tivoliju je spet, tako kot natanko ob tem obdobju lani, zaznati alarm. Takrat je klub odslovil Jureta Vnuka, zdaj je davek uvodnih porazov z odhodom plačal Ivo Jan. Moštvo začasno vodi Gregor Polončič, znan po svojem izjemnem občutku za hokej, nikakor pa ni nujno, da bo dolgoročno ostal prvi trener zmajev. Med domačo stroko bi bili lahko kandidati Bojan Zajc, Marjan Gorenc, Gaber Glavič, v Tivoliju je tudi Ildar Rahmatulin, trener mlajših selekcij, sicer nekoč odličen hokejist.
Kako ocenjujete kadrovske spremembe glede na postavo iz prejšnje sezone?
Niti enega odhoda ni lahko zakrpati. Urban Sodja je bil miren in močan na palici kot eden od redkih hokejskih desničarjev, Miha Brus je bil vodja te slačilnice, pa četudi v zadnji sezoni ni bil več na kakovostni ravni prejšnjih sezon, Jaka Ankerst je znal čarati na ledu, mlajši so prispevali svoj delež. Zdaj imamo nove obraze, seveda je že nase opozoril vratar Žan Us, pri vseh skupaj pa privajanje na sezono še traja.
Prihajajočo soboto pa se bo končno zastor dvignil tudi v Podmežakli – na tej generalki pred sezono alpske lige se boste pomerili z Brunicom.
Prav veselim se te tekme. Luciana Basileja na klopi Brunica zelo spoštujem, bil je moj trener v Franciji. Končno pa bomo igrali zares doma, pred našimi navijači. Res jih bo zaradi novih razmer na tribunah le 300, toda že to mi zdaj pomeni zelo veliko.