Padec je bil za Rogliča preveč, mavrična majica Valverdeju  

Innsbruck - Slovenska reprezentanca je od cestne dirke pričakovala ogromno, na glas so vsi razmišljali tudi o kolajni, a se žal spet ni izšlo. Tudi tokrat je vmes posegla smola, Primož Roglič je dobrih 60 kilometrov pred ciljem na vrhu vzpona v desnem ovinku padel in izgubil stik z vodilno skupino.



Simon Špilak in Jan Polanc sta opravila izjemno delo in Rogliča z zadnjimi močmi še pripeljala v vodilno skupino, kjer je bil tudi Matej Mohorič. Roglič je nekako še uspel zadržati stik z njimi tudi na zadnjem vzponu na krogih, za Mohoriča pa je bila peklensko težka dirka preveč.
 
Ko je Roglič ostal sam, se je na spustu preselil v ospredje skupine in tudi na ravnini v mestu zadržal dober položaj, sledil je še peklenski vzpon na Höttinger Höll. Tam je Roglič že na začetku vzpona ostal v ozadju, kasneje je povsem izmučen in s strganim dresom v cilju povedal, da je bil enostavno preveč utrujen, v praznih nogah so ga mučili tudi krči, zato se je bal, če bo sploh uspel priti do cilja dirke.
 
To mu je na koncu sicer uspelo, končal je na 34. mestu, a je bilo to vnovič precej manj, kot si je želel sam in kot so si želeli v slovenskem taboru. Kolajne na cestni dirki tako ni bilo, v ospredju pa je potekal boj mož na moža za mavrično majico.


 
Francozom je na začetku vzpona kazalo odlično, Thibaut Pinot je prvi navil tempo, nato pa je nepričakovano popustil Julian Alaphilippe. V ospredju so ostali še Romain Bardet, Gianni Moscon, Alejandro Valverde in Michael Woods, ki je bil na vzponu najmočnejši, a se je z napadi uspel otresti le Moscona.
 
Iz ozadja je s težko prestavo prišel tudi Tom Dumoulin, ki se je še na kronometru zdel daleč od prave forme, tokrat pa je grizel in grizel, prehitel Moscona in dva kilometra pred ciljem ujel tudi vodilno trojko. Začelo se je taktiziranje pred šprintom, Alejandro Valverde ga je začel v najslabšem položaju, na čelu, a je bil izjemni španski veteran tokrat premočan, zasluženo je dvignil roki v zrak in z mešanico nejevere ter popolnega olajšanja na obrazu padel v objem maserjev v cilju.

Valverde je doslej že šestkrat stal na odru za zmagovalce na svetovnih prvenstvih, mavrične majice pa mu ni in ni uspelo osvojiti. To je bila za 38-letnika bržkone zadnja priložnost, da postane svetovni prvak in tokrat ni bilo niti najmanjše možnosti, da bi jo zapravil.

»To zmago sem čakal celo kariero, izpolnil sem otroške sanje in oblekel mavrično majico. To je bila zagotovo najbolj čustvena dirka moje kariere, v ekipi so res naredili vse, da bi mi tokrat uspelo, tudi vzdušje je bilo odlično. Prej sem imel šest kolajn s svetovnih prvenstev, a nobene zlate. Velikokrat sem razmišljal o tem in strah me je bilo, da mi nikoli ne bo uspelo zmagati, nekako sem se s tem že sprijaznil, potem pa se mi je letos vse poklopilo. Čudovito je, res je poseben občutek, ko si svetovni prvak,« je, vidno ganjen, na novinarski konferenci razlagal Valverde.


 
Do drugega mesta je v šprintu prišel Romain Bardet, ki postaja zelo nevaren tudi na enodnevnih dirkah, bronast pa je presenetljivo, a povsem zasluženo postal Michael Woods.
 
Slovenci bodo z izplenom razočarani, s prikazanim na dirki pa ne bi smeli biti. V prvem delu sta Jan Tratnik in Grega Bole narekovala ritem na čelu glavnine in pokazala, da Slovenija sodi med najboljše reprezentance sveta. Tudi Luka Pibernik in Domen Novak sta zgledno opravila svoje delo, Jan Polanc in Simon Špilak sta se izkazala z izjemnim lovom, Matej Mohorič pa je Rogliča do padca držal stran od nevarnosti na čelu skupine, potem pa mu je ob res hudem ritmu malo zmanjkalo, da bi končal z najboljšimi. Tudi po 34. mestu ne bo konec sveta, a ostaja grenak priokus, saj je bila priložnost res velika.