Tiskane izdaje
Za zadnji večji uspeh Slovenije na cestni dirki profesionalcev se je treba vrniti v leto 2001 in bron sedanjega selektorja Andreja Hauptmana v Lizboni. To so bili časi, ko je bil v kolesarski karavani še vedno Marco Pantani, legenda italijanskega in svetovnega kolesarstva. Kaj ima to s sedanjo slovensko reprezentanco? Med SP je nastanjena v Cesenaticu, rojstnem kraju kolesarskega Gusarja, ki je leta 1998 kot zadnji v istem letu zmagal na Giru in Touru. Tu je Pogačarja in Rogliča pričakal župan Matteo Gozzoli in jima zaželel dobrodošlico v mestu, ki po Pantaniju ni več gostilo takšnih šampionov.
Slovenskima junakoma Toura v čast so pripravili tudi torto. In sinoči sta si jo še smela privoščiti, od danes bosta povsem osredotočena na nedeljsko nalogo, voditi osemčlansko slovensko reprezentanco na izjemno zahtevni 258,2 km dolgi preizkušnji s kar 5000 višinskimi metri.
Tadej Pogačar in Primož Roglič z županom Cesenatica Matteom Gozzolijem. FOTO: Miha Hočevar
Sicer pa sta slovenska asa prek video povezave sedla pred svetovne in slovenske kolesarske novinarje. Najprej jih zanimalo, ali sta si že opomogla po izjemno napornem Touru, na katerem sta vse do zadnjega bila bitko, ki jo je 11 dni dobival Roglič, naposled pa jo je z odločilnim udarcem v vožnji na kronometer v 20. etapi dobil Pogačar.
V pogon vrniti noge in glavo
»Še vedno okrevam po Touru, na srečo imam še nekaj dni do dirke, upam, da bom lahko naredil največ, kar je možno,« je odgovoril Roglič, Pogačar pa malodane ponovil njegove besede. »Tudi jaz še nisem povsem prišel k sebi. Moja glava je bila v zadnjih dneh povsod po svetu, mislim pa, da sem dobro pripravljen, v nedeljo bo prava dirka,« se Pogačar vrača v delovni ritem. V zadnjih dveh dneh je v okolici Monaka že opravil dva lažja treninga, sinoči je prispel v Cesenatico, danes bo šel na ogled proge v Imoli, domovanju šampionov formule ena, kjer dirkališče nosi ime po Enzu in Dinu Ferrariju, na njem pa se je 1. maja 1994 mnogo prezgodaj končala življenjska pot Ayrtona Senne.
Na progi je že bil Roglič, ki je v Italijo prispel dan prej. »Krog je zelo zahteven, klanci in ozke ceste bodo naredili zelo zanimivo dirko. Nimam toliko izkušenj z velikimi enodnevnimi dirkami, da bi ga primerjal s katero med njimi. Lahko bi ga primerjal s katerim od krogov, ki smo jih že imeli na slovenskih prvenstvih, le da je zdaj precej več krogov in kilometrov,« je Roglič poudaril razliko med zahtevnimi in najzahtevnejšimi enodnevnimi preizkušnjami.
Po 150 ali 180 km se za zmago lahko poteguje še kopica kolesarjev, po 250 km le še peščica najboljših. Tu bosta morala Roglič in Pogačar narediti preskok v primerjavi s Tourom, na katerem je bila le ena etapa daljša od 200 km (218).
V slovenski slogi je moč
Pravita pa, da jima ne bo treba delati velikih čustvenih ali miselnih preskokov. Medsebojna bitka v Franciji je za njima, zdaj sta skupaj v reprezentanci. »Med nama ne bo težav, dobra ekipa smo, dobro se razumemo in sodelujemo,« je o slovenski slogi povedal Pogačar, ki ne bi imel nič proti temu, če bi, potem ko je osvojil rumeno majico na Touru, mavrično na SP oblekel Roglič. »To bi bila pravljica, če bi Primož osvojil mavrično majico, vendar ni tako enostavno. Konkurenca bo velika, če razmišljam, kdo vse se lahko poteguje za vrh, lahko naštejem malodane celoten štartni seznam držav. Ta dirka bo drugačna kot Tour, to ne bo dvoboj med nama, bomo pa združili moči in jo poskušali osvojiti.«
»Drug za drugega se bova žrtvovala, če bo treba, oba morava narediti, kar je najboljše za ekipo,« pa je pribil Roglič. Če smo že pri športni tradiciji v teh koncih: Slovenec je tu že bil svetovni prvak, lani si je Tim Gajser v Imoli zagotovil svojo drugo krono v kraljevskem motokrosističnem razredu MXGP.
