Slovenski navijači so ostali brez romanja na Matajur

Milano - Kolesarski svet je dobil še en pomemben del sestavljanke za prihodnjo sezono. V Milanu so predstavili traso 103. Gira d'Italia, ki se bo 9. maja začel v Budimpešti, končal pa 31. maja v Milanu. »Italijanski krog« bo to pot precej bolj tradicionalna tritedenska dirka kot Tour 2020, ki je v lovu na prvo domačo zmago po letu 1985 stavil na nekonvencionalno traso po okusu Thibauta Pinota in Juliana Alaphilippa. Slovenski aduti? Treba bo počakati na odločitve ekip Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, na katero dirko se bosta osredotočila.

Še pred nekaj meseci je obstajala možnost, da bi bil Giro prihodnje leto močno slovensko obarvan. V pogovoru za Delo je maja direktor dirke Mauro Vegni povedal, da so imeli na mizi ponudbo, da bi karavana po uvodnih treh etapah na Madžarskem na poti v Italijo prečkala hrvaško in slovensko ozemlje. Ta možnost je že poleti padla v vodo, prireditelji so se odločili za letalsko selitev na Sicilijo, od koder bodo nato kolesarji nadaljevali pot na sever po »škornju«.



Skoraj do zadnjega pa so slovenski kolesarski navijači in beneški Slovenci upali na cilj etape na Matajurju, kjer smo leta 2016 videli pravo slovensko kolesarsko romanje. Tudi ta želja se ni uresničila. Tretji teden dirke se bo začel v Furlaniji-Julijski krajini, štart 16. etape bo v Vidmu, vendar bo cilj v San Danieleju, zunaj slovenskega narodnostnega ozemlja.

Kljub temu je pričakovati naval slovenskih navijačev na etapo, ki bo potekala tik ob meji in dvakrat prečkala Čedad in se povzpela na Špik. Še posebej bo veliko Slovencev ob cesti, če se bosta za nastop na Giru odločila junaka letošnje Vuelte Roglič in Pogačar. V Italiji bi imel Roglič, ki je letos na poti do končnega 3. mesta zmagal v dveh vožnjah na čas, na voljo kar tri vožnje na kronometer – 8,6 km v uvodni etapi v Budimpešti, 33,7 km v 14. etapi s ciljem v Valdobbiadenu in 16,5 km v zadnji etapi s ciljem v Milanu. Na Touru je na sporedu le ena gorska vožnja na čas (36 km) v 20. etapi.
 

Giro primernejši za olimpijce

To pa za Martina Hvastijo, nekdanjega slovenskega poklicnega kolesarja in sedanjega direktorja reprezentanc, ni edini argument, zakaj bi lahko Roglič in Pogačar bolj razmišljala o Giru kot o Touru.



»Kdor ima resne načrte za olimpijske igre v Tokiu, naj raje razmišlja o naskoku na vrhunsko skupno uvrstitev v Italiji kot pa v Franciji. Olimpijska cestna dirka je na sporedu le šest dni po koncu Toura, kdor se bo na njem boril za rumeno majico, bo bržkone preveč izčrpan, da bi si opomogel do OI. Zgoščen spored dirk in nenavadna trasa Toura številnim ekipam beli lase pri sestavi programa za prihodnjo sezono. V tej kombinatoriki tokrat največ izgublja Tour. Italijani so se odločili za precej bolj uravnoteženo dirko. Vzpon na Etno bo poskrbel za razburljivost prvega tedna, na sporedu je primerna količina vožnje na kronometer, tudi težkih vzponov bo dovolj,« je Hvastija ocenil 3579,8 km dolgo traso, v kateri je tudi sedem etap s ciljnimi vzponi. Kraljevska pa bo predzadnja 20. etapa s ciljem v Sestrieru.



Ali bosta Roglič in Pogačar nastopila na Giru ali Touru (ali na obeh dirkah) bo znano v nekaj tednih, ko bodo tako v ekipi Jumbo Visma kot UAE sestavili tekmovalni program za prihodnjo sezono. Sodeč po besedah Giuseppeja Saronnija, šefa arabske ekipe, so možnosti, da bi 21-letni slovenski dragulj nastopil v Italiji, velike: »Pogačar je mlad in obetaven, nismo se še odločili, kje bo dirkal, osebno pa bi ga rad videl na Giru.«