S prihodom Davida Lappartienta na čelo UCI se je začelo obdobje pogajanj o novi ureditvi v kolesarstvu, ki bi poskrbela za bolj atraktivne dirke in večje finančne prihodke. Združiti kolesarje, organizatorje, ekipe in krovne organizacije pod eno streho se je v zadnjem desetletju zdela misija nemogoče, Francozu pa je z nekaj kompromisi vendarle uspelo. Lappartient je najprej želel število ekip svetovne serije zmanjšati z 18 na 15 in tako prirediteljem največjih dirk podeliti še več mest, ki bi jih zapolnili s posebnimi povabili. Ekipe so se uprle in v svetovni seriji jih bo ostalo 18. Nastopiti bodo morale na vseh dirkah svetovne serije, kar skupaj prinese kar 185 tekmovalnih dni, morale bodo biti pripravljene na trojni program in imeti med 27 in 30 kolesarjev.
Se vrača druga mavrična majica?
Večje ekipe pomenijo več delovnih mest za kolesarje, ki so bili zadovoljni, šefi ekip pa se sprašujejo, kako bodo zagotovili večje proračune in plačali dodatnih pet do osem kolesarjev. Vsi so se strinjali, da trenutno točkovanje za svetovno serijo ne zanima nikogar, namesto tega bodo od sezone 2020 dalje uvedli točkovanje enodnevnih dirk (Classic Series), v katerega bo uvrščenih pet največjih enodnevnih klasik in še največ 15 drugih enodnevnih dirk. Katere si bodo priborile mesto med elito, zaenkrat še ni znano, podrobnosti bodo uskladili v prihodnjih mesecih, verjetno pa bo vodilni v skupnem seštevku klasik nosil tudi posebno majico, kot je bilo nekoč že v navadi za vodilnega v svetovnem pokalu.
Ekipe bodo morale imeti med 27 in 30 kolesarjev.
Ekipe bodo še naprej dobile triletno licenco za svetovno serijo, zelo pomembna pa bo naslednja sezona, saj bodo 18 mest podelili glede na končno stanje na svetovni lestvici, nekaj velikih imen z dolgo tradicijo bo najbrž ostalo praznih rok. Po novem bo imelo lahko neomejeno število ekip kontinentalno in prokontinentalno licenco, uvedli pa bodo še posebno točkovanje ProSeries, v katero bodo spadale dirke ekstra in prve kategorije, ki so »zelo pomembne za prihodnost in razvoj kolesarstva«. V to točkovanje bi lahko prišla tudi dirka po Sloveniji, najboljši dve ekipi s prokontinentalno licenco iz ProSeries pa bosta neposredno uvrščeni na vse tri tritedenske dirke.
Minimalna plača za kolesarke
Prav to je šlo najbolj v nos prirediteljem dirk, a so bili tokrat preglasovani, tako sta v njihovih rokah za Giro, Tour in Vuelto ostali le dve posebni povabili. Do sprememb prihaja tudi v ženskem delu kolesarstva, te bi bile tam lahko še bolj drastične. Lappartientu je uspelo z višjo minimalno plačo vseh profesionalnih kolesark, govori se, da naj bi šlo za 1000 evrov mesečno, kar bo pomenilo hudo finančno breme za ekipe, kjer so proračuni že tako strašljivo nizki. Ženske ekipe bo razdelil na ekipe svetovne serije in ekipe s kontinentalno licenco, tiste iz višjega razreda bi morale imeti najmanj 1.750.000 evrov proračuna, kar pomeni, da za BTC City Ljubljana med elito ne bo prostora ... Vse te spremembe še niso do konca dogovorjene, zdi pa se, da želi novo vodstvo UCI namesto širše popularizacije ženskega kolesarstva ustvariti ekskluzivni krog, ki bo dostopen le najbogatejšim. Takšen elitizem pa za športne panoge le redko prinese spremembe na bolje.