Vladimir Lado Reščič (1933 – 2020)

V slovenskem kolesarstvu je bilo veliko pomembnih in v časopisih zelo poudarjenih ljudi – od vrhunskih tekmovalcev do trenerjev, predsednikov in članov osrednje zveze ter klubov. Bilo je tudi veliko delovno pomembnih ljudi v senci – od mehanikov in sodnikov do drugih sodelavcev klubov in zveze. Vladimir Vlado Reščič je bil eden izmed najbolj zanimivih ljudi, čeprav nikoli ni bil med medijsko izpostavljenimi. Vse življenje je namreč deloval v ozadju, čeprav je opravljal izjemno pomembna dela. Bil je dolgoletni član predsedstva KZS – od podpredsednika in prvega moža za finance do predsednika nadzornega odbora. Bil je tudi pomemben sodnik in seveda podpredsednik organizacijskega odbora dirke Alpe Adria.

Začel leta 1953 v Odredu

V kolesarstvo se je vpisal pri dvajsetih letih – leta 1953 v klubu Odred, v katerem je sodeloval skupaj z bratom Dušanom, ki je bil takrat predsednik kluba. To se je zgodilo v času odprtja tovarne koles Rog, kar je močno vplivalo na razcvet slovenskega kolesarstva in ustanovitve novih klubov. Takrat jih je bilo namreč v Sloveniji le 14 ...

V ozadju 60-letnega aktivnega delovanja je bil med najbolj pomembnimi funkcionarji Odreda. Skupaj s predsednikom osrednje zveze Lojzetom Šavornom je bil kasneje eden izmed vodilnih mož pri organizaciji dirke Alpe Adria, tista leta najbolj sloviti enotedenski dirki v zgodovini jugoslovanskega in slovenskega kolesarstva. Dirka je bila na sporedu 25 let, vse do leta 1990. Takrat je bila zadnjič na sporedu, prvič pa uvrščena v »Seven hors skupino«, najvišjo kategorijo mednarodne kolesarske zveze amaterskih dirk.

Vidno vlogo je imel pri organizaciji pomembne kolesarske proslave »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki je bila dolga leta ena najbolj pomembnih mednarodnih prireditev sredi mesta.

Večino 65 let v kolesarstvu poudarjenega življenja je sodeloval pri pripravi oziroma izdelavi kolesarskih statutov. Bil je tudi eden najboljših in najbolj pomembnih kolesarskih sodnikov v skupini, v kateri so bili ob njem še Dušan Janežič, Marko Ferjančič, Bogdan Novak, Marjan Cajhen, Simon Tulipan, Roman Grm, Aleš Kupljen, Karel Povž, Janez Kupljen, Marija Jovanovič in Tone Kunaver. To je bil rod, ki je v bistvu delal par desetletji na vseh slovenskih dirkah.

Njegovi veliki prijatelji, še posebej po koncu kariere, so bili nekoč najboljši jugoslovanski kolesarji na čelu s prvima možema Odreda (Ljubo Vidali) in Astre (Andrej Boltežar), ter velikani vzpona v svetovnem merilu – Janez Žirovnik, Franc Hvasti, Franc Škerlj, Rudi in Jože Valenčič, Vinko Perne, Alojz Bajc, Tone Ukmar, Jože Šebenik, Jože Roner, Stane Božičnik in Tone Kunaver ter seveda vsi drugi slovenski kolesarji, ki jih je poznal in jih na neki način do osamosvojitve Slovenije vodil znotraj pravilnikov in na vseh drugih pravil oziroma zakonov zveze. Brez njega zanesljivo ne bi bile slovenske, hrvaške in jugoslovanske dirke tako dobre in učinkovite.

Pogrešamo takšne delavce

Lado je bil vse do smrti v Ljubljani pri 87 letih izjemen in vsestranski občudovalec kolesarstva na vseh ravneh. Bil je tudi eden najbolj znanih amaterskih delavcev v športu, kakršne danes pogrešamo oziroma jih ni več. Zelo pomembno vlogo je imel na dirki Alpe Adria skupaj z Janezom Čemažarjem, ki je bil sicer poslovno direktor Tobačne tovarne, v prostem času pa organizacijski predsednik oziroma voditelj dirke Alpe Adrie.

Lado, kot so ga imenovali in najbolj poznali v kolesarskih krogih, je bil v slovenskem športu velik gospod in odličen sogovornik, kar je bil pomemben prisluh za vse kolesarske ljudi. Nikoli se ni izpostavljal ali dvigoval način sporočanja in sporazumevanja. Njegovi nasveti delovanja so bili za tiste čase zelo pametni in učinkoviti. Nikoli ni bil »zaplankan« oziroma nerazgledan in omejen, kar je bila značilnost mnogih ljudi v slovenskem kolesarstvu, ampak član skupine, ki je slovela kot pametna in razsodna. Do vseh je bil korekten sogovornik, ki je znal nesporazume in prerekanja med funkcionarji in trenerji spraviti v učinkovite. Takrat so mu rekli, klasični – zlati funkcionar.

Razvijal kolesarstvo

Po izobrazbi je bil pravnik in zelo vesten delavec v Slovenijašportu, takrat največjem podjetju športa v Sloveniji, v katerem je bil na začetku njegovega dela prvi mož Dušan Grabnar, kasneje pa Tomaž Lenič. Bil je finančni direktor.

Njegova velika sodelavka in družinska prijateljica je bila dolga leta ena najbolj pomembnih in znanih medicinskih sester v kolesarstvu – Milenka Brajnik. Od zaključka dirke Alpe Adria so se Lado, Simon Tulipan, Roman Grm, Alojz Bajc in Brajnikova v Ljubljani dvakrat mesečno redno srečevali v gostilni Čad ter sledili izjemnemu napredku vseh profesionalcev v samostojni Sloveniji. To je bilo srečanje, v katerem so sodelovali tudi vsi tisti, ki so ves čas delovanja v kolesarstvu prispevali, da je ostalo na visoki ravni in se dvigovalo do današnjega.

Reščičeva najbolj pomembna vloga je bila zagotovo, da so v Evropi kolesarstvo razvijali v času, ko je bilo v določenih državah amatersko, pri nas pa so mu počasi odpirali pot v svet. Vse do leta 1983, ko je prvi profesionalec postal Rogovec Vinko Polončič, ki pa mu je Lado kot šef financ kluba in zveze omogočil začetek v Odredu in Astri.

Alpe Adria, ter mnoge dirke v Sloveniji, na Hrvaškem in posebej največje pod jugoslovansko zastavo zagotovo ne bi bile tako učinkovite in tako dobre, če ne bi bilo določenega Reščičevega vpliva.