O slovenskih nastopih na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu je za Delo razmišljal direktor Adrie Mobil Bogdan Fink.
Na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku Slovenija sicer ni osvojila kolajne, tudi cestna dirka članov se rezultatsko ni izšla po naših željah, a težko bi rekel kaj kritičnega o tem, kar se je v našem taboru dogajalo v zadnjem tednu.
Statistika tega morda ne govori, ampak slovenska reprezentanca in slovensko kolesarstvo delata velike korake naprej. Najvišja uvrstitev je bilo resda 7. mesto Tadeja Pogačarja, vendar smo imeli tako na dirki mlajših članov kot na dirki profesionalcev priložnost za zmago. To pot ju žal nismo izkoristili, ampak smo ju vsaj imeli. V preteklosti to ne bi bilo mogoče. Nihče nas doslej ni jemal resno, zdaj pa smo bili v krogu favoritov. Prepričan sem, da bo ta izbrana vrsta prej ali slej osvojila kolajno na velikem tekmovanju.
To pot jo je Primožu Rogliču preprečil padec. Zakaj je prišlo do njega, ne bi komentiral, ker me ni bilo zraven. Primož je še vedno šampion in tisti, ki so mu podajali vrečo, ki ga je spodnesla, so zelo izkušeni, tako da težko rečem, kaj se je zgodilo. Padci se včasih pač zgodijo. Pomembno je, da je bil odziv po nesreči pravi.
Rogliča so moštveni kolegi počakali in ga vrnili v igro. Vsi v reprezentanci so naredili, kar je bilo treba. Tudi selektor Andrej Hauptman je dobro opravil svoje delo, nimam nobenih zadržkov do tega, kako je vodil ekipo.
Prepričan sem, da smo na dobri poti. Kolesarska zveza kolesarjem morda ne more nuditi takšnih pogojev kot njihovi klubi v ProTouru, ampak to je normalno, tudi naša nogometna reprezentanca se ne more primerjati z madridskim Realom. Predvsem pa naše kolesarje in trenerje takšne primerjave ne zanimajo, zanima jih le dirkanje v svetovnem vrhu.
Je bila Valverdejeva zmaga pričakovana? Jaz sem pričakoval slovensko zmago, si je pa Španec brez dvoma po vseh teh letih in kolajnah na svetovnih prvenstvih končno zaslužil tudi mavrično majico.