Dragićeva četa po zaušnici spet na potezi

Po šahovskem začetku dvoboja bodo košarkarji Miamija in Bostona začeli vleči dodatne adute iz rokavov.

Objavljeno
23. september 2020 12.01
Posodobljeno
23. september 2020 12.01
Goran Dragić je imel doslej manj težav, ko ga je spremljal Kemba Walker (desno). FOTO: Kim Klement/USA Today Sports
Orlando – V uvodnih enajstih tekmah v končnici lige NBA so košarkarji Miamija navdušili z desetimi zmagami, zrelostjo in izjemno moštveno igro, ki je lahko za zgled v časih, ko igra pod obroči dobiva vse več primesi individualne športne panoge. Po prvem porazu v finalu vzhodne konference z Bostonom za skupnih 2:1 pa se bodo drevi znašli pred prelomnico. Odgovoriti bodo morali na vprašanje, če bodo psihično kos vse bolj izenačenemu dvoboju in če bo lahko conska obramba še naprej njihovo odločilno orožje.

Nedeljski poraz s 106:117 za floridsko Vročico ni bil le prvi z več kot tremi točkami razlike v letošnjih izločilnih bojih, v 48 minutah igre je prejela največ točk doslej. Še posebej je bodel v oči podatek, da je z meti iz rakete dosegla kar 24 točk manj kot Boston (36:60), 60 prejetih točk iz prostora pod košem pa je največ v dosedanjih 12 nastopih v končnici in četrta najslabša bera v vsej sezoni. »Da smo imeli težave, je lahko uvidel vsak, tudi kdor ni raketni znanstvenik. Boston je silovito napadel srce naše obrambe, zato bomo morali odgovoriti,« je priznal Erik Spoelstra. Miamijev trener je z leti postal zagovornik conske postavitve, ki naj bi bila močno protiorožje za tekmečeve globinske napade in je bila v ligi NBA prepovedana do sezone 2001/02. Še vedno pa velja omejitev, da se lahko obrambni košarkarji zadržijo v raketi največ tri sekunde.



V prvih dveh tekmah vzhodnega finala je Boston proti conski obrambi izkoristil le 30 odstotkov metov iz igre. V tretjem soočenju se je povzpel na 59 odstotkov. Analitiki so razliko pripisali boljši taktični pripravi, a tudi okrevanju Gordona Haywarda, ki je moral zaradi poškodbe gležnja izpustiti 12 nastopov v končnici. Zanj velja, da je nekakšen krilni organizator igre in da se odlično znajde v vlogi »posta«, ki je ključna proti conski obrambi. Obogati lahko namreč kroženje žoge in s pravočasnimi podajami notri-ven olajša delo soigralcem.
 

Smart pametno nad Dragića


»Profesionalna moštva v ligi NBA se običajno odločijo za consko obrambo le sem ter tja, da bi za hip presenetila tekmece, in te defenzivne različice niti ne vadijo. Pri košarkarjih Miamija so stvari drugačne, takoj je jasno, da so uigrani in da lahko s cono ustavijo tekmeca, ki ima odlične posameznike in zelo dobro uigrane akcije proti obrambi mož na moža. Za Jimmyja Butlerja ali Jaeja Crowderja to ne pomeni pomembne razlike, saj sta vrhunska v sleherni postavitvi, pri drugih zunanjih adutih Miamija pa lahko prikrijete njihove šibke točke. Toda tudi to orožje izgublja moč v dolgih dvobojih končnice, saj se znajo ekipe prilagoditi, » meni Jim Boeheim, trener univerze Syracuse, ki v ZDA velja za najboljšega poznavalca conske obrambe na svetu.

Boston je medtem že spremenil strategijo in preusmeril svojega najboljšega obrambnega moža Marcusa Smarta na Gorana Dragića, najboljšega strelca Miamija v letošnji končnici, ki je na tretji tekmi dosegel le 11 točk. Član elitne obrambne peterke v zadnjih dveh sezonah lige NBA pravi: »Dragić zna odlično uporabljati telo in izkoriščati košarkarska pravila sebi v prid, zato mu niti za hip ne smeš dovoliti, da bi se udobno počutil na parketu. Pregnati ga moraš na položaje, ki jih ni vajen, in siliti k zanj neobičajnim potezam.«
30
odstotkov metov je na prvih dveh tekmah izkoristil Boston proti conski obrambi, na tretji 59
24
točk manj kot tekmeci (36:60) so v nedeljo dosegli košarkarji Miamija z meti iz rakete