Kot v zlatih dneh igral le Virtus, Olimpija kot pokvarjena plošča

Ljubljana – Kako bi lahko čim bolj napolnili Stožice, so si belili glave vodilni možje Petrola Olimpije pred dvobojem 3. kola Fibine lige prvakov z Virtusom iz Bologne. A pozabili so, da nista dovolj le želja in ime dolgoletnega slovitega tekmeca, prav tako sladke obljube, da bo domače moštvo igralo bolje kot v prejšnjih nastopih. Ljubljansko občinstvo zahteva visoko raven tekmovanja, spektakle in kontinuirano kakovostno igro, a se je že večkrat počutilo prevarano. In po nocojšnjem polomu se je bolj oddaljilo od tribun.

Zabavno je bilo spremljati skupino italijanskih navijačev, ki so vso tekmo prepevali, vzklikali in se veselili ob upanju, da se bo njihov klub nekoč približal nekdanjim položajem, mimogrede pa povsem preglasili privržence domačega moštva. Precej manj prijeten je bil pogled na parket, na katerem so se gostujoči košarkarji s podobno lahkoto poigravali s stožiško zasedbo. Ta je začela izgubljati korak po zadnjem vodstvu z 12:10, kriza pa se začela poglabljati že v trenutkih prvega oddiha organizatorja Scottieja Reynoldsa ter po vstopu v igro Blaža Mesička in Luke Lapornika. Oba reprezentanta sta tudi tokrat nastopala v drugem filmu kot preostali člani ekipe, a kot izrazita strelca ostala pri ničli vse do izteka igralnega časa ob identičnem metu iz igre 0:4. To veliko pove o ljubljanskem moštvu, izbrani vrsti in slovenski klubski košarki nasploh, saj državni prvak zadnjih dveh sezon ne sodi več niti med evropske drugorazrednike.



Zmagovalca je tudi tokrat odločila zelo slaba Olimpijina igra v drugi četrtini, ki jo je izgubila kar z 11:26. V tem delu tekme je pokazala obilo slabosti v napadu, saj so bile njene akcije vse preveč individualne, predvidljive in na silo, medtem ko je bila obramba še enkrat votla pod košem, na zunanjih položajih pa je skoraj ni bilo. Virtus je tudi brez svojega prvega centra Briana Qvala zlahka polnil obroč gostiteljev z meti branilca Kevina Punterja, krila Pietra Aradorija in krilnega centra Amatha M'Bayeja, kot bi se reinkarnirali njihovi slavni predhodniki, ki so v letih 1998 in 2001 osvojili dva naslova prvaka evrolige. Do glavnega premora so si zagotovili obilnih 19 točk naskoka, v tretji četrtini pa so prednost povišali na +27 (35:62). Ko je bilo že vse jasno, pa so predstavo mirno dokončali bolonjski rezervisti, medtem ko je pri Petrolu Olimpiji nekaj več košarkarskega ponosa kazal le Jan Špan, ki se je boril tudi ob visokem zaostanku. Toda njegova razglašena in nemočna zasedba je v 34. minuti vendarle zaostala s 46:77 in nekaj minut pozneje celo z -32 (60:92).

»Nismo pokazali želje in potrebne agresnosti, hkrati pa je v naši igri manjkala čvrstina. Virtus ima zelo dobro moštvo in proti Italijanom ne moreš igrati brez želje. Ničesar drugega si nismo zaslužili, zgolj visok poraz. Prva četrtina je še nekako izgledala, vse naslednje pa so bile katastrofalne,« je priznal trener Zoran Martič.

Berločnik: Ne prehitro

Takšnega razpleta ni nihče pričakoval, še najmanj Olimpijini šefi, ki so vabili v Stožice pod krinko nostalgije in obujanja zlatih časov. Toda približal se jim je le Virtus, ki je po največjih uspehih moral preživeti tri sezone v drugi italijanski ligi in se šele znova prebuja. Predsednik ljubljanskega kluba Tomaž Berločnik se tokrat še ni želel izjasniti, če ima v mislih kakšno korenito potezo. »Ne bomo se prenaglili in odločali z vročimi glavami. Vse skupaj moramo najprej dobro prespati in premisliti,« je dejal.
Po koncu mučnega dvoboja se stožiškim košarkarjem bržkone le obetajo nekoliko lažji časi. Za njimi so soočenja z neporaženo trojico v vodilnih v skupini D, na vrsto prihajajo tudi premagljivi tekmeci. A tudi obveznost, da bodo zares poskusili igrati veliko bolje, kot so v zadnjih tednih.

Drugi izidi 3. kola v skupini D – Bešiktaš : Strasbourg 71:78, Bayreuth : Promitheas 70:75 (Hrovat 16 za Bayreuth, Dimec ni bil v moštvu), Ostende : Neptunas Klaipeda 91:89; vrstni red: Virtus, Strasbourg in Promitheas po 3:0, Neptunas, Bešiktaš in Ostende po 1:2, Bayreuth in Petrol Olimpija po 0:3.