Lovorika že nosi Dončićevo ime?

Po prvem soočenju z Goranom Dragićem pod ameriškimi obroči je pred Luko Dončićem le še zadnjih sedem tekem v njegovi krstni sezoni v ligi NBA. Že 11. aprila bo lahko ponosno potegnil črto pod minule mesece, povsem neobremenjeno začel spremljati končnico prvenstva in odšteval dneve do konca junija, ko bo napočil trenutek za razglasitev najboljšega novinca leta. Torej za podelitev lovorike, ki ima že od jeseni vgravirano njegovo ime. Vsaj neuradno.
 

Omajal klasična merila

Slovenski košarkarji so doslej osvojili pet šampionskih prstanov v ligi NBA (po dva Beno Udrih in Aleksander Vujačič, enega Rašo Nesterović), daleč najboljše posamične predstave pa je doslej prikazal najmlajši med njimi, ki je bil letos z moštvom Dallas Mavericks zelo daleč od uvrstitve v končnico prvenstva. Tudi v ZDA sila priljubljeni Luka Dončić je omajal klasična športna merila, ki temeljijo zgolj na zmagah in trofejah. Ima namreč zadostno kritje, da ga jemljejo kot zelo resnega tekmovalca in ne kot pop ikono.

O njegovih bojevniških sposobnostih in zmagovalni miselnosti pričajo dosežki v dresu madridskega Reala in slovenske reprezentance, s katerima je že do svojega 19. leta osvojil prav vse, kar se mu je ponujalo. Zato ne kaže dvomiti: ko bodo konkurenčno moštvo sestavili tudi njegovi teksaški delodajalci, bo v hipu pozabil na osebno statistiko, trojne dvojčke in najrazličnejše rekorde. Popolnoma se bo podredil potrebam kluba, ki tekmuje v elitni ameriški ligi NBA od leta 1980 in je pred osmimi leti proslavil edini naslov prvaka. Letos pa bo tretjič zapored ostal brez mesta med najboljšo osmerico v zahodni konferenci in brez končnice.

Dončićevi dosežki so v minulih mesecih izzvali primerjave z največjimi legendami košarke, tudi Michaelom Jordanom, Magicom Johnsonom in LeBronom Jamesom. V prihodnjih treh mesecih pa ga povečini čakajo vzpored­nice in ločnice s štiri mesece starejšim in 13 centimetrov nižjim Traejem Youngom, ki bo edini omembe vreden protikandidat pri izboru za najboljšega novinca sezone. Atlantin branilec ima po prekinitvi prvenstva celo nekoliko boljšo osebno statistiko kot Ljubljančan, saj igra s povprečjem 25,8 točke, 9 asistenc in 4,4 skoka, kot Američan pa uživa tudi nekaj subjektivne prednosti pred Slovencem. Poleg tega imata pestro skup­no zgodovino, saj so si ju klubski šefi izmenjali na lanskem naboru NBA, oba pa tudi podobno oteževalno okoliščino, saj sta njuni moštvi daleč od izločilnih bojev za šampionsko lovoriko.


 

Sabonis s parkirišča za invalide

Priznanje za novinca leta v ligi NBA podeljujejo od leta 1953 in doslej ga je le enkrat osvojil evropski košarkar. Španec Pau Gasol je bil najboljši v sezoni 2001/02, v kateri se je na tretje mesto izbora uvrstil Rus Andrej Kirilenko. A to ni bil enkratni preblisk mladih asov s stare celine. Ob lanskem zmagoslavju Avstralca Bena Simmonsa (Philadelphia), sicer prvega izbranca nabora 2017, se resda ni nihče prebil med peterico, ki so prejeli glasove ameriških in kanadskih novinarjev. Zato pa je leto poprej Hrvat Dario Šarić (zdaj Minnesota) zaostal le za Malcolmom Brogdonom, ki se je vpisal v anale, saj ga je Milwaukee na naboru izbral šele kot 36. po vrsti. Leta 2016 je bil soglasno prvi Karl-Anthony Towns iz Minnesote, toda tik za njim sta se zvrstila Latvijec Kristaps Porzingis, novi Dončićev so­igralec pri Dallasu, in Srb Nikola Jokić (Denver).

Na drugi stopnički sta pristala tudi Španec Ricky Rubio leta 2012 in Italijan Andrea Bargnani še pet let prej, svojevrsten podvig pa je uspel legendarnemu Litovcu Arvydasu Sabonisu v sezoni 1995/96. V ligo NBA se je namreč – najprej zaradi prepovedi oblasti v Sovjetski zvezi, nato zaradi niza hudih poškodb obeh ahilovih tetiv in kolen ter privlačnih ponudb iz Španije – odpravil šele pri 31 letih. Pred podpisom pogodbe s Portlandom je 221 centimetrov visokega orjaka pregledal medicinski konzilij, eden od zdravnikov pa je pozneje v šali dejal, da bi lahko Sabonisu zgolj na podlagi rentgenskih slik izdali dovolilnico za parkirna mesta za invalide.

Kljub vsem pomislekom so se v klubu odločili zanj in oddolžil se jim je z drugima mestoma v izborih za novinca leta (prvi je bil njegov poznejši soigralec Damon Stoudamire) in najboljšega šestega moža prvenstva za Hrvatom Tonijem Kukočem. In čeprav zdajšnji predsednik litovske košarkarske zveze od odhodu v ZDA ni bil na vrhuncu moči, je v elitni konkurenci odlično odigral sedem sezon in pred slovesom nosil še eno leto dres Žalgirisa in svojega Kaunasa. Če bi se v ligo NBA odpravil mlajši in zdrav, pa bi se nedvomno vpisal med najboljše centre v njeni zgodovini.
 

Chamberlain rekorder s 30.000 dolarji na leto

V 65 letih iskanja zvezdnikov, ki so prikazali največ v svojih krstnih sezonah, so se na seznam slavljencev uvrstili številni nepozabni velikani. Med še vedno dejavnimi Kevin Durant (2008) in LeBron James (2004), še prej Tim Duncan (1998), Allen Iverson (1997), Shaquille O'Neal (1993), David Robinson (1990), Patrick Ewing (1986), Michael Jordan (1985), Larry Bird (1980), Kareem Abdul-Jabbar (1970), Oscar Robertson (1961) ...

Posebno mesto pa si zasluži Wilt Chamberlain. V sezoni 1959/60 je osvojil tako lovoriko za novinca leta kot najboljšega košarkarja prvenstva, kar je pozneje uspelo le še Wesu Unseldu v prvenstvu 1968/69, za nameček pa je prejel trofejo MVP na tekmi All-Star. Ob Chamberlainovih številkah kar ne moremo verjeti, da so resnične. Ne le zato, ker je v krstni sezoni postal največji zaslužkar v ligi NBA z letno plačo 30.000 dolarjev. Njegovo povprečje v prvi sezoni pri Philadelphii je bilo 37,6 točke in 27 skokov na tekmo, ki ga je pozneje še štirikrat presegel. Dve leti pozneje je denimo v 80 nastopih dosegal 50,4 točke in 25,7 skoka, a ni veliko manjkalo, da bi že prej končal kariero. Že po prvi sezoni je resno razmišljal o upokojitvi zaradi grobe igre tekmecev, ki so hitro uvideli, da je 216 cm visoki silak neustavljiv pod obročem, a da izvaja proste mete s komaj 46-odstotno natančnostjo.