Tiskane izdaje
Na Večeru s predsedniki bodo v prenosu na spletni strani NZS, na facebooku in youtubu gosti trije predsedniki. Ob zdajšnjem prvem možu NZS Radenku Mijatoviću bosta še Aleksander Čeferin, predsednik Uefe in nekdanji predsednik NZS, ter Rudi Zavrl, nekdanji predsednik NZS in častni predsednik krovne nogometne zveze na Slovenskem.
Rudi Zavrl in Aleksander Čeferin bosta gosta na današnjem spletnem dogodku. FOTO: Matej Družnik
Tekma s Portugalci negotova
NZS je za ta čas sicer pripravljala že omenjeno slavnostno akademijo, pa tudi prijateljsko tekmo z evropskim prvakom Portugalsko konec maja v Ljubljani, ki je za zdaj ne bo zaradi pandemije, razstavo fotografij v Tivoliju, nogometne večere, predstavitev novega dresa in knjige o zgodovini nogometa na Slovenskem ter drugo.
A precej dogodkov je negotovih, česar se bodo bržčas dotaknili tudi današnji govorci. Ti so vsak po svoje pustili vtis na zgodovini nogometa na Slovenskem.
Zlati red za zasluge
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti ob 100-letnici delovanja v veliki dvorani predsedniške palače Nogometni zvezi Slovenije vročil zlati red za zasluge. V imenu NZS je odlikovanje za uveljavitev nogometa v Sloveniji kot množičnega in vrhunskega športa sprejel njen predsednik Mijatović.
Pod okriljem NZS je registriranih več kot 50.000 nogometašic in nogometašev, 1500 trenerjev in več kot 1000 sodnikov. Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Utrinek z današnjega sprejema v predsedniški palači, ki se ga je udeležil tudi predsednik Olimpijkega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec (levo). FOTO: Daniel Novakovič/STA
Najboljši slovenski nogometaši so se v tem času uveljavljali v jugoslovanski izbrani vrsti in v svetovnih klubih. Med njimi Brane Oblak v sedemdesetih, Marko Elsner v osemdesetih in Srečko Katanec v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Osamosvojitev Slovenije pred skoraj 30 leti je spremenila vse. Slovenija je takrat dobila samostojno reprezentanco in še istega leta so naši klubi zaigrali v slovenski nogometni ligi. Prvo uradno tekmo je slovenska reprezentanca odigrala v Estoniji junija 1992. Julija istega leta je NZS postala članica Mednarodne nogometne zveze Fife, v žrebu za evropski pokal pa so sodelovali trije slovenski klubi.
Preboj na velika tekmovanja
Slovenija je v kvalifikacijah za veliko tekmovanje prvikrat nastopila v bojih za evropsko prvenstvo 1996 in že v drugem poskusu ji je tudi uspelo. Na svoje prvo veliko tekmovanje, evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji, se je prebila po dodatnih kvalifikacijah, odločilni gol v zasneženem Kijevu je novembra 1999 prispeval Milan Pavlin, največje zasluge za uspeh pa je imel Zlatko Zahović, ki je dosegel osem od 12 zadetkov Slovenije na vseh tekmah. Maribor se je leta 1999 kot prvi slovenski klub prebil v ligo prvakov. Na prelomu tisočletja se je pisala slovenska nogometna pravljica.
S Srečkom Katancem se je Slovenija prvič uvrstila na EP in SP. FOTO: Jure Eržen
Uvrstitev na svetovno prvenstvo 2002 v Južni Koreji še danes razumemo kot čudež. Reprezentanca, ki jo je vodil Srečko Katanec, se je pridružila svetovnim velesilam. Takrat je lahko vsakdo spoznal navdihujočo moč nogometa, saj se je v Sloveniji govorili skoraj samo o tem, so zapisali v uradu predsednika republike.
Slovenija gre naprej so postale tri mogočne besede. Slovenski reprezentanti so začeli dobivati priložnost igranja v najmočnejših tujih klubih, kar je mlado državo tudi na ta način umeščalo v evropski prostor in hkrati prispevalo k preporodu domačega nogometa.
Čeferin prvi mož evropskega nogometa
Vzporedno z uspehi reprezentance pa se je začel na trdne temelje postavljati slovenski nogomet nasploh - ne le kot tekmovalna disciplina, temveč tudi kot način druženja in odraščanja mladih, kot vadnica fair playa in upoštevanja pravil in kot šola navijaške privrženosti.
Pozneje se je naša nacionalna vrsta na mundial uvrstila še enkrat, leta 2010, ko je bilo prvenstvo v Južni Afriki in je bil selektor Matjaž Kek. Nekdanjemu predsedniku NZS Aleksandru Čeferinu pa se je uspelo zavihteti na čelo Evropske nogometne zveze Uefe.
Na ta dan pred stotimi leti je bila ustanovljena predhodnica NZS, tako imenovana Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je bila del takratne jugoslovanske zveze. Za rojstvom takratne ljubljanske podzveze je stalo sedem klubov (Ilirija, Slovan, Rapid, Hertha, Rote Elf, 1. SSK Maribor in Cillier SV) so ob 90-letnici pojasnili pri NZS oziroma v publikaciji, ki je takrat izšla. Nogomet se je sicer v Sloveniji pojavil že prej. Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek, a je bil razvoj nogometa pred in med prvo svetovno vojno precej sramežljiv.
Podzveza je kot prva krovna nogometna organizacija tako priznana kot prva prednica NZS, na njeni ustanovni skupščini pa je prvi predsednik postal Anton Jug. Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance tako rekoč ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS pod vodstvom takratnega predsednika Rudija Zavrla prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo. Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.
Podzveza je kot prva krovna nogometna organizacija tako priznana kot prva prednica NZS, na njeni ustanovni skupščini pa je prvi predsednik postal Anton Jug. Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance tako rekoč ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS pod vodstvom takratnega predsednika Rudija Zavrla prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo. Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.
