Damir Skomina med nesmrtnimi

Damir Skomina se je v soboto zvečer zavihtel ob bok največjim imenom med nogometnimi sodniki, kakršna so Collina, Webb, Kassai, Rizzoli, Kuipers, Čakir, Clattenburg in drugi možje v črnem, ki so zaznamovali enega od finalov najmočnejšega tekmovanja na svetu. Vrhunec te sezone v ligi prvakov je pripadel Liverpoolu, toda vnovič je opozoril nase tudi 42-letni Koprčan, ki že v prvi minuti tekme ni okleval, ko je bilo treba pokazati na belo točko po podaji Maneja in igranju z roko Sissokoja.



Najboljši slovenski sodnik rad piše nogometno zgodovino … Potem ko je prvi uporabil videotehnologijo v ligi prvakov in s pomočjo VAR kot prvi dosodil kazenski strel v tem Uefinem tekmovanju, je v Madridu dosodil – brez pomoči VAR – najhitrejšo enajstmetrovko v zgodovini lige prvakov in pozneje kot prvi sodnik v zgodovini finalov lige prvakov pozabil na rumeni karton v slačilnici …

Kazenski strel v 23. sekundi tekme je bil čist kot solza

Kazenski strel v 23. sekundi tekme je bil čist kot solza; nova pravila ne govorijo več o nameri igranja z roko, temveč o »vsebini akcije«, že v naslednji sezoni bo to pravilo dodatno zaostreno z roko, dvignjeno nad bokom telesa. Skomina se je promptno odzval na potezo Sissokoja in tako v kali zatrl sleherno možnost za morebitno pritoževanje vpletenih akterjev. Tudi pozneje je ohranil zbranost in mirno kri ter vseh 97 minut igre (47 plus 50) nadzoroval dogajanje na igrišču in ob njem. Le enkrat je odšel na »posvet« k Mauriciu Pochettinu, ko se je pač moral odzvati na opazno kriljenje Argentinca z rokami.

Še nekaj let sojenja na najvišji ravni

V oceno Skomine se je kljub vsemu prikradlo nekaj napak, s katerimi najbrž ni vplival na razplet tekme. Enkrat je denimo (pre)pozno dosodil ofsajd, enkrat neposrečeno pustil prednost igre ob prekršku za opomin (v škodo Tottenhama) in enkrat neupravičeno prizanesel nogometašu, ki jo je posledično odnesel brez rumenega kartona. Toda v seštevku je bilo njegovo sojenje pozitivno, za njim pa odličen večer, po katerem se je zavihtel med nesmrtna imena lige prvakov. Naivno bi bilo reči, da je bil Madrid 2019 krona njegove sodniške kariere. Pred njim je vendarle še nekaj let sojenja na najvišji ravni, kdo ve, kako visoko se bo zavihtel že naslednje leto na evropskem prvenstvu, ki je vendarle (še) večje tekmovanje kot liga prvakov …



»Tudi po finalu v Madridu se zame ni nič spremenilo: še vedno je pred menoj veliko ciljev, izzivov in težkega dela. Nogometaši in igra so vse hitrejši, mi pa iz sezone v sezono starejši za eno leto ... Ne bom si rekel 'zdaj sem dosegel svoje'. Že naslednja tekma v kvalifikacijah za euro 2020 bo zame kot finalna,« je priznal v pogovoru za Uefo. V spektakularnem minulem tednu – od Celja do Madrida – se je potrdilo še nekaj: Damir Skomina bo le težko dobil dostojnega naslednika v domovini. Raven sojenja na četrtkovi slovenski nogometni klasiki v Celju je bila namreč neprimerljiva s sojenjem na angleškem derbiju v španski metropoli.