Damir Skomina: Vodje želim pridobiti na svojo stran

Finale nogometne lige prvakov so – ravno prav – zaznamovali tudi slovenski sodniki. Damir Skomina, Robert Vukan in Jure Praprotnik so izpolnili cilj: v Madridu niso vplivali na razplet derbija med prvakom Liverpoolom in Tottenhamom. Glavni med njimi – 42-letni Koprčan Skomina – je zatrdil, da se splača vztrajati na zahtevni poti nogometnega sodnika.



"Ne obstaja sodnik, ki bi po tekmi finala lige prvakov rekel, da je možno iti še višje. Toda pred nami so novi izzivi, prvi že konec tedna, ko bomo sodili na eni od tekem v kvalifikacijah za euro 2020. Nikdar si nisem postavljal dolgoročnih ciljev. Že prej sem si rekel, da bom šel korak za korakom in potem videl, kam lahko sežem," je ocenil svoj položaj Damir Skomina.

​Pritisk staršev in trenerjev

Mlajše kolege, ki so začeli stopati po poti nogometnega sodnika, je opozoril, naj vztrajajo, saj sodniška pot ni lahka. "Mi smo le servis nogometu, vsaj jaz gledam na izziv tako, saj so v ospredju nogometaši, ki igrajo tekme zavoljo navijačev. Tudi zato moraš biti značajsko močan, veliko je namreč pritiskov že v zgodnjem začetku: od staršev, trenerjev in šele na koncu navijačev ter medijev. Lahko si izoblikuješ močan značaj, ki ti pride prav v zasebnem življenju," je na Brdu pri Kranju zatrdil Skomina. Slovensko javnost je nagovoril v vadbenem središču NZS in se obrnil na mlajše rojake: "Pogosto poslušamo, česa vse se pri nas ne da. Toda primeri Dončića, Dragića, Kopitarja, Handanovića, Iličića in drugih razrkivajo, da se veliko da. Treba si je postaviti pot in na njej vztrajati."



Sodniki po kodeksih NZS in Uefe ne morejo komentirati dogodkov med finalno tekmo lige prvakov, torej Skomina ni mogel neposredno pojasniti niti rekordno hitro dosojenega kazenskega strela v 23. sekundi finala. "Z zornega kota sojenja je šlo za normalno tekmo, mislim, da sem dosodil le 12 prekrškov ... Ekipi sta želeli igrati nogomet, zato smo jima to omogočili. Tudi ko ne dosodimo prekrška in pustimo prednost, s tem sprejmemo odločitev," je pojasnil. Ne obremenjuje se z morebitnimi pripombami, da je imel morda prednost zavoljo tega, da je na čelu Uefe rojak Aleksander Čeferin. Mednarodni sodnik je namreč že od leta 2003: "To je 16 let nazaj, mar ni to dokaz kontinuitete? Moja odgovornost je zgolj sprejemanje odločitev na igrišču."

​
Močneje sliši dihanje kolegov kot navijače ...

Pred tekmo si ne naloži odvečnega pritiska: "Pritisk pred finalom lige prvakov je enormen, toda jaz si ne dovolim, da bi me to prevzelo, saj potem ne bi mogel delovati. Šele doma, ko sem si ogledal finale v posnetku, sem zares opazil, kakšen 'event' je to. Med tekmo nosimo tudi slušalke – zaradi komunikacije s pomočniki in VAR –, v resnici ne slišiš vrveža na štadionu. Močneje slišiš dihanje kolegov kot navijače ... Le tako lahko ostaneš osredotočen na igrišče."



Skomina je pojasnil način priprave na tekmo. Analitik Uefe sodniški ekipi zagotovi od 60 do 70 strani materiala o vsaki ekipi. Koprčan ne gre pregloboko, saj bi izgubil bistvo, upošteva le določene podrobnosti. "Primer: pri predložkih je dobro vedeti, na koga običajno leti žoga, da veš, kje lahko pričakuješ vlečenje za majico. Vedeti moraš tudi, kdo je vodja ekipe, da veš, s kom vzpostaviti kontakt, s katerim ohranjaš nadzor. Ni nujno, da je to kapetan; obstajajo tihi liderji in take je treba pridobiti na svojo stran. To so malenkosti, ki lahko naredijo razliko."