Med kandidati za novega selektorja so domača in tuja imena.
Če bi izrekel »da« Matjaž Kek, Radenko Mijatović ne bi imel izbire.
Novembra bi lahko vodila jato Primož Gliha ali Igor Benedejčič.
Če bi izrekel »da« Matjaž Kek, Radenko Mijatović ne bi imel izbire.
Novembra bi lahko vodila jato Primož Gliha ali Igor Benedejčič.
Težko je oceniti, v katero smer pogleduje vrh NZS na čelu s predsednikom, drži le, da naj zveza ne bi sprejemala preuranjenih odločitev. Znano je stališče slovenske javnosti, ta zahteva vrnitev nekdanjega selektorja Matjaža Keka, ki polni baterije na Štajerskem, ob tem pa nam je razkril, da bo to izkoristil za osvežitev strokovnega znanja. Matjaž Kek na položaju selektorja morda ni najbolj realen scenarij; Mariborčan, lastnik edine slovenske zmage na svetovnih prvenstvih, je pred letom dni že dočakal obisk Radenka Mijatovića in med njunim pogovorom morda spoznal, da tedaj ni bil prva izbira NZS. Morda se je razmerje ob letu osorej spremenilo, zanesljivo pa drži, da je pogajalski položaj Keka v tem trenutku podoben moči ZDA med gospodarskim srečanjem s Tahitijem. Če bi izrekel »da«, Mijatović ne bi imel izbire.
Na tujem sprejemljiv Sušić
Slovenija resda premore tisoč nogometnih trenerjev, toda večina vendarle ne izpolnjuje meril za sprejem odgovornega izziva, kakršen je selektor reprezentance A. Ni izključeno, da bi nogometna panoga prvič v zgodovini mlade države dobila tujega selektorja. Tudi med temi je večina neprimernih – eni zavoljo cene, drugi zavoljo značaja –, še najbližje osnovnim zahtevam sta prosta Safet Sušić in Siniša Mihajlović. Gre za imeni najvišje ravni, Sušić je bil prvi virtuoz Jugoslavije, dokazano uspešen je bil tudi na klopi BiH, drugi velja za brezkompromisnega trenerja, torej natančno takšnega, kakršnega potrebujejo nekateri slovenski reprezentanti.
Obstaja tudi tretja pot, četudi bi bila tvegana. Da bi reprezentanco v gradnji, toda z opaznim napredkom v pristopu in igri, prevzel nogometaš na začetku trenerske poti. Morda je napočil čas za Zlatka Zahovića, prvega asa »zlatega rodu«, ki med slehernim pogovorom izžareva karizmo in ustrezni nogometni »know-how«. Zahović je bil velika zvezda igrišč in slačilnic, tudi največji »mangup« med trenutnimi reprezentanti bi ga težko pretental. Z njim bi resda odprli dve vprašanji: je 47-letni Zahović prvič po igralski upokojitvi pripravljen prevzeti odgovornost ob igrišču, ne le v pisarni, in drugič, kako sprejemljivo bi bilo tihožitje z Zahovićem za vodilne na NZS?
Cesar mlajši kot Katanec
V nogometnem zakulisju kroži tudi bolj presenetljiva informacija. Od virov blizu vrha NZS smo namreč izvedeli, da predstavlja resno alternativo za prevzem reprezentance tudi Boštjan Cesar! Donedavni kapetan izbrane vrste in rekorder po številu nastopov (101) za Slovenijo je resda podpisal novo enoletno pogodbo s Chievom, toda ni skrivnost, da ga zanima trenerski poklic in da je vse od časov Matjaža Keka redno in zavzeto razpravljal s selektorji tudi o taktiki, modelih igre, konceptih treningov … Ljubljančan je julija dopolnil 36 let, kar je na prvi pogled malo, dejansko drži obratno: Srečko Katanec je sprejel prvi mandat selektorja poleti 1998 pri slabih 35 letih!
Morda bo novi selektor prevzel vajeti šele pred prvo tekmo kvalifikacij za euro 2020 in bo novembra končal ligo narodov nekdo drug. V zakulisju je zaokrožilo ime Primoža Glihe (U-21), za katerim je uspešen kvalifikacijski ciklus s selekcijo U-21 in je uspešno vodil tudi večino fantov med sedanjimi člani, toda bolj smiselno je, da konča zgodbo nekdo iz štaba Tomaža Kavčiča: Igor Benedejčič in/ali Robert Englaro, morda Milivoje Novaković. Če NZS ne bo že prej našla dolgoročne rešitve. (Novi) selektor bo moral oblikovati svoj prvi seznam dva tedna pred tekmo z Norveško, ki bo čez slab mesec v Ljubljani.