Rusija in Azerbajdžan že nared tudi za nogometni euro 2021

St. Peterburg - V preteklosti bi si enega takšnih scenarijev, kot je zdaj na mizi za prestavljeno evropsko nogometno prvenstvo, ki ga bodo namesto v sprva načrtovanem letošnjem terminu izvedli od 11. junija do 11. julija 2021, težko predstavljali. Toda zdaj so glede vlaganj v športne spektakle drugačna razmerja kot nekoč: najbolj ambiciozni prireditelji so očitno na evropskem vzhodu. Ni namreč zanesljivo, da bo vseh 12 prizorišč prvenstva potrdilo svoje vloge, zagotovo pa se ne bodo umaknili v St. Peterburgu, Bakuju in Bukarešti.

Konec tega meseca oz. 30. aprila, bo jasno, kdo je pripravljen vztrajati v zgodbi, ki je doslej na nogometni stari celini še ni bilo – prvenstva s tekmami od Pirenejskega polotoka do območja nekdanjega sovjetskega imperija. In prav pri slednjem se očitno najmanj zapleta, kar pa poznavalcev in vseh tistih, ki so spremljali tamkajšnje športne spektakle zadnjih let, sploh ne preseneča. Pohvale po plati vseh možnih organizacijskih izzivov so si sledile bodisi za ukrajinski del nogometnega eura 2012, bodisi za zimske olimpijske igre v Sočiju, bodisi za odlično izpeljano hokejsko svetovno prvenstvo v Minsku in za jagodo na vrhu bogato obložene kupe s smetano še mundial nogometašev v Rusiji 2018.



Pri slednjem je mnoge očaral St. Peterburg, zato je razumljivo, da so v Rusiji izbrali prav to prizorišče za svoje na tem vseevropskem nogometnem spektaklu. Ne razmišljajo, da bi se umaknili – še več, zlahka bi, kot pravijo, gostili še kakšno tekmo poleg denimo dveh domače reprezentance z Belgijo in s Finsko, nato dvoboja prav teh dveh moštev in ene četrtfinalne predstave. Že dva tedna pred začetkom eura pa bo prav v tej Gazprom Areni za 68.000 gledalcev finale lige prvakov 2021.

V Bakuju bi zakrpali rimsko luknjo

Na evropskem vzhodu bodo vztrajali tudi v Bakuju, pa četudi je Azerbajdžan edina od držav-prirediteljic šampionata, ki s svojo reprezentanco nima več možnosti nastopa na tem tekmovanju. »Naša dežela je že večkrat pokazala raven pripravljenosti za največje dogodke, tako tudi nogometne spektakle. Lahko bi imeli vseh šest tekem v skupini,« je že ponudil Vagif Sadihov, podpredsednik Nogometne zveze Azerbajdžana. V mislih je seveda imel še rimski del tekem, saj prav v italijanski metropoli zaradi hudega udarca ob koronavirusu mnogi niso več prepričani, da bi tam lahko imeli euro. Povrh gre tudi za odmeven uvodni del, saj bi zastor nad tekmovanjem dvignili prav na Olimpijskem štadionu v Rimu pred tekmo Italija – Turčija. Toda županja mesta Virginia Raggi ohranja optimizem: »Dobro je, da smo za letos odpovedali prvenstvo, saj je najbolj pomembna skrb za zdravje. Prihodnje leto pa bo tu nepozaben dogodek v našem mestu.« In tudi njen stanovski kolega Frank Jensen, župan Københavna, razmišlja podobno: »Kakšno poletje bomo imeli pri nas! Z nogometnim eurom in uvodno etapo Tour de France!«



Toda zatikalo naj bi se zlasti pri italijanskih in španskih prirediteljih, slednji naj bi imeli tekme v Bilbau. London, Glasgow in Dublin vsaj zaenkrat ne kažejo preplaha, ko gre za preloženi euro, Bukarešta in zlasti Budimpešta pa uživata takšno podpore vlade pri snovanju te velike nogometne predstave, da zlasti o Madžarih kot imenitnih prirediteljih nihče ne dvomi. Zanimivo pa je, da ni več tako zanesljiva vloga Münchna, mesta največjega kluba v nogometno vzneseni Nemčiji, tudi prirediteljici eura 2024. Toda Bavarci so natančni in preračunljivi, ko ne gre vse po natančno začrtanih tirnicah. Nazadnje denimo v deželi ni bilo podpore za kandidaturo zimskih olimpijskih iger, pa čeprav imajo München, Ruhpolding in Garmisch-Partenkirchen že zdaj nadvse spodobna prizorišča.